Kolesarski turizem se v Evropi in širše vzpenja kot ena najhitreje rastočih vej trajnostnega potovanja. V ospredju so regije, ki so znale povezati infrastrukturo, storitve in digitalne tehnologije v koherentne zgodbe – od flandrijskih digitalnih izzivov in francoskih poti ob Loari do novozelandskih “Great Rides”. Primeri iz tujine razkrivajo, da uspeh ne temelji na kilometrih, temveč na celostnem pristopu in sodelovanju skupnosti.
Članek je napisan s pomočjo UI.
S tem, ko se je krščanstvo umaknilo iz šol in z javnih površin, za njim ni ostala praznina. Na njegovo mesto je stopil ateizem – ne več kot osebno prepričanje, ampak kot prevladujoča družbena norma, skoraj nova nacionalna religija. V nadaljevanju ne bomo razpravljali, ali je s tem kaj narobe (in kaj), ampak bomo raje govorili o (logičnih) posledicah.
Ateizem ne priznava ne dobrega (Boga) in ne slabega (zla) ter je zato - če bi vprašali nekoga, ki npr. zlo priznava - »slep« za oboje. Posledično se družba, ki se ima za racionalno, vse težje sooča z moralnimi vprašanji – ker je izgubila kompas, novega pa ne najde. In ko se moralnost odveže večnosti, jo nadomesti psihologija, sociologija in estetika – a ne več presežnost.
Sodobni človek se je osvobodil Boga – toda ni se osvobodil praznine, ki je po Njem ostala. (Berdjajev, Človek in stroj)
Omenjeno vprašanje pravzaprav ni težko – morda bi ga bilo celo bolje preoblikovati: ali je danes sploh mogoče zmagati volitve brez pomoči vplivnežev?
Pred tridesetimi leti je bila televizija tisti medij, ki je dosegel večino prebivalstva. Pred njo je to vlogo imel radio. Danes radio posluša le še peščica, številni nimajo več niti televizije, ali pa je sploh ne gledajo.
Skoraj vsak pa ima pametni telefon z nameščenim standardnim naborom aplikacij – Instagram, TikTok, X (nekdanji Twitter), Facebook in YouTube.
Kakšen konzervativen direktor bi rekel, da še vprašanja produktivnosti na delovnem mestu nismo rešili, se pa že ukvarjamo z delom na daljavo. Tudi sam sem milorečeno zadržan do te ideje, ki pa se v praksi (presenetljivo ali ne) kaže tudi za učinkovito.
Dejstvo je, da problemov ne moremo vedno reševati na točki kjer se kažejo ampak raje pri vzdodih za njihov nastanek. V primeru dela in produktivnosti je - kot bo v nadaljevanju razvidno - ta vzvod motivacija.
Ni namreč enostavno oddelati 8 ur "v šusu", seveda tudi odvisno za kakšno delo gre. A, ko je potrebna koncentracija, samodisciplina in samoiniciativnost (kar velja za mnoge računalniške police), motivacija igra izjemno pomembno vlogo, ki je odločilna pri tem, koliko dela in kako kakovostno ga nekdo opravi.
V takih primerih se lahko delo iz udobnega naslonjača s prekinitvami (torej razbitim urnikom) pokaže kot zelo dobra rešitev.
Generativna umetna inteligenca je pretresla svet izobraževanja in trga dela. Čeprav gre za tehnologijo, ki naj bi olajšala procese, jo mnogi profesorji in podjetja doživljajo kot paradoks: namesto manj dela ga pogosto prinaša več. To potrjuje tudi prof. Jure Leskovec s Stanforda, eden vodilnih strokovnjakov za UI, ki je za Fortune opisal, kako so se morali na univerzi prilagoditi novim razmeram.
© 2026 eMedia. Vse pravice pridržane
Izkoristi možnost brezplačnih obvestil o novih vsebinah na emedia.si
Naroči se brezplačno
