Kolesarski turizem se v Evropi in širše vzpenja kot ena najhitreje rastočih vej trajnostnega potovanja. V ospredju so regije, ki so znale povezati infrastrukturo, storitve in digitalne tehnologije v koherentne zgodbe – od flandrijskih digitalnih izzivov in francoskih poti ob Loari do novozelandskih “Great Rides”. Primeri iz tujine razkrivajo, da uspeh ne temelji na kilometrih, temveč na celostnem pristopu in sodelovanju skupnosti.
Članek je napisan s pomočjo UI.
S tem, ko se je krščanstvo umaknilo iz šol in z javnih površin, za njim ni ostala praznina. Na njegovo mesto je stopil ateizem – ne več kot osebno prepričanje, ampak kot prevladujoča družbena norma, skoraj nova nacionalna religija. V nadaljevanju ne bomo razpravljali, ali je s tem kaj narobe (in kaj), ampak bomo raje govorili o (logičnih) posledicah.
Ateizem ne priznava ne dobrega (Boga) in ne slabega (zla) ter je zato - če bi vprašali nekoga, ki npr. zlo priznava - »slep« za oboje. Posledično se družba, ki se ima za racionalno, vse težje sooča z moralnimi vprašanji – ker je izgubila kompas, novega pa ne najde. In ko se moralnost odveže večnosti, jo nadomesti psihologija, sociologija in estetika – a ne več presežnost.
Sodobni človek se je osvobodil Boga – toda ni se osvobodil praznine, ki je po Njem ostala. (Berdjajev, Človek in stroj)
Omenjeno vprašanje pravzaprav ni težko – morda bi ga bilo celo bolje preoblikovati: ali je danes sploh mogoče zmagati volitve brez pomoči vplivnežev?
Pred tridesetimi leti je bila televizija tisti medij, ki je dosegel večino prebivalstva. Pred njo je to vlogo imel radio. Danes radio posluša le še peščica, številni nimajo več niti televizije, ali pa je sploh ne gledajo.
Skoraj vsak pa ima pametni telefon z nameščenim standardnim naborom aplikacij – Instagram, TikTok, X (nekdanji Twitter), Facebook in YouTube.
© 2026 eMedia. Vse pravice pridržane
Izkoristi možnost brezplačnih obvestil o novih vsebinah na emedia.si
Naroči se brezplačno
