Decembra 2019 je v Sloveniji umrl dvomesečni dojenček. Dogodek je pretresel javnost ne le zaradi smrti otroka, temveč zaradi okoliščin, v katerih je ta živel: v baraki brez vode in elektrike. Tragedija je razgalila globlji problem – dolgotrajno socialno izključenost dela romske skupnosti, ki je v kriznih razmerah, kot je bila epidemija covida-19, postala še bolj vidna. Medtem ko je bila večini prebivalstva dostopna osnovna higiena, so nekatera romska naselja ostala brez vode, kljub javnim pozivom in opozorilom.

Romi in Rominje v Sloveniji niso enotna skupina. Med regijami in posamezniki obstajajo velike razlike. Kljub temu pa jih pogosto povezuje transgeneracijska revščina, ki jo večinska družba napačno razume kot posledico »kulture«, ne pa sistemskih neenakosti. Takšno razmišljanje vodi v anticiganizem – obliko rasizma, ki Rome obravnava kot trajno »drugačne«, manj sposobne ali celo nevarne.

---

Ko se socialni problemi razglasijo za »kulturo«

Etnizacija in kulturalizacija pomenita, da se socialne težave – pomanjkanje infrastrukture, izobrazbe ali dostopa do storitev – razlaga z domnevno »romsko kulturo«. S tem se odgovornost prenese z države in institucij na posameznike. Tako nastane nevarna poenostavitev: revščina postane lastnost skupine, ne pa posledica neenakih pogojev.

Posebej problematično je, ko se kot »kulturna značilnost« obravnavajo mladoletne poroke deklic. Gre za prakso, ki ni del tradicije vseh Romov in ki je v nasprotju s slovensko zakonodajo in mednarodnimi konvencijami o pravicah otrok.

---

Mladoletne »poroke« niso tradicija, temveč zloraba

Zgodnje poroke deklic so povezane s patriarhalnimi odnosi, revščino in socialno izključenostjo. Deklice imajo pogosto manjšo vrednost kot dečki, zgodaj prevzamejo skrbstvena dela, dobijo manj spodbud za šolanje in so pogosteje izpostavljene nasilju. Posledice so hude: prekinjeno izobraževanje, zgodnje nosečnosti, slabo zdravje in nadaljevanje kroga revščine.

Čeprav se nekatere mladoletne deklice sklicujejo na »lastno odločitev«, strokovnjaki takšne poroke obravnavajo kot prisilne. Otroci namreč ne morejo razumeti dolgoročnih posledic zakonske zveze. Zgodbe deklic kažejo na neinformirano privolitev, nadzor nad njihovim telesom in spolnostjo ter ekonomske interese odraslih.

Mladoletne poroke so oblika zlorabe otrok in pogosto tudi trgovine z ljudmi, saj vključujejo finančna plačila in čezmejne premike deklic.

---

Dolgoročne posledice za otroke in družbo

Deklice, ki zgodaj postanejo žene in matere, so čustveno in kognitivno nepripravljene na starševstvo. Njihovi otroci se pogosto rodijo v okolju pomanjkanja, brez stabilne in varne navezanosti na odrasle. To ima dolgoročne posledice za njihov razvoj, duševno zdravje in izobraževalne možnosti.

Namesto da bi družba te prakse razumela kot »kulturne«, jih je treba prepoznati kot škodljive socialne norme, ki jih je mogoče in nujno spreminjati. Spremembe so počasne in zahtevne, a možne – z izobraževanjem, zmanjševanjem revščine, vključevanjem romske skupnosti in jasnim odzivom institucij.

---

Spremembe zahtevajo sistemski pristop

Mladoletne poroke niso izoliran problem, temveč simptom širše socialne izključenosti. Njihovo odpravljanje zahteva:

• dostop do kakovostnega izobraževanja,
• izboljšanje bivalnih pogojev,
• dosledno zaščito pravic otrok,
• in podporo tistim Romom in Rominjam, ki se takim praksam aktivno upirajo.

Le tako lahko prekinemo krog revščine, nasilja in predsodkov – in preprečimo, da bi se podobne tragedije ponavljale.

---

Članek je nastal na podlagi samostojne poljudne obdelave in interpretacije znanstveno-poljudnega prispevka Škodljive družbene posledice mladoletnih porok med Romi v Sloveniji, objavljenega na portalu Alternator (alternator.science).