Share This Article
Kolesarski turizem se v Evropi in širše vzpenja kot ena najhitreje rastočih vej trajnostnega potovanja. V ospredju so regije, ki so znale povezati infrastrukturo, storitve in digitalne tehnologije v koherentne zgodbe – od flandrijskih digitalnih izzivov in francoskih poti ob Loari do novozelandskih “Great Rides”. Primeri iz tujine razkrivajo, da uspeh ne temelji na kilometrih, temveč na celostnem pristopu in sodelovanju skupnosti.
Kolesarski turizem se v zadnjem desetletju vzpenja kot ena najhitreje rastočih niš trajnostnega turizma. V evropskem prostoru ga strateško spodbujata mreža EuroVelo in partnerstva za trajnostno mobilnost v turizmu, kjer se kolesarjenje vse pogosteje razume kot del rešitve za zeleno preobrazbo destinacij (pro.eurovelo.com).
Z razmahom električnih koles, digitalnih zemljevidov in trajnostnih potovalnih trendov se ustvarja nova turistična dinamika – manj zgoščena, bolj povezana z lokalnimi skupnostmi in kulturno krajino. Primeri iz tujine kažejo, da uspeh ne temelji na posamezni poti, temveč na prepletu infrastrukture, zgodb, doživetij in upravljanja prostora.
Zakaj se kolesarski turizem krepi?
V Franciji se po podatkih Le Monde beleži približno petodstotna letna rast kolesarskih obiskovalcev, pri čemer električna kolesa odpirajo pot širšemu krogu rekreativcev. Hkrati raziskave opozarjajo, da se rast upočasni tam, kjer intermodalnost (vlak + kolo) ni dovolj razvita.
V Belgiji je Flandrija vključila kolesarski turizem med šest osrednjih tem svojega razvojnega načrta – skupaj s trajnostjo, inkluzijo in oblikovanjem doživetij (transition-pathways.europa.eu).
Na drugem koncu sveta so novozelandske “Great Rides” dokazale, da lahko dobro označene večdnevne trase postanejo motor lokalnega gospodarstva. Projekt Alps 2 Ocean je z devetimi povezanimi odseki ustvaril mrežo izposojevalnic, prevoznikov prtljage, nastanitev in vodenih tur (alps2ocean.com).
Najboljše prakse iz tujine
Hierarhično omrežje poti
V številnih evropskih državah se kot ključna značilnost kaže vzpostavitev hierarhije poti: hrbtenične daljinske trase, regionalne povezave in lokalne zanke, označene z enotno signalizacijo in kartografijo. Takšen sistem je osnova mreže EuroVelo, ki danes obsega več kot 90 000 km kolesarskih koridorjev po Evropi.
Jasna struktura omogoča načrtovanje večdnevnih etap in povezuje občine v skupen produkt, kar povečuje prepoznavnost celotne regije.
Doživetje namesto trase
V uspešnih destinacijah je kolesarska pot le del celote. Pomembnejši je celoten paket – nastanitve, servis, prevoz prtljage, izposoja e-koles in kulinarična ponudba.
Zgled za tak pristop so BikeHotels Südtirol, združenje okoli tridesetih specializiranih hotelov v Južni Tirolski, ki delujejo pod skupno blagovno znamko in z enotnimi standardi kakovosti (bikehotels.it). Gostje imajo na voljo storitve pranja, shrambe in servisiranja koles, pa tudi vodenje po lokalnih poteh.
Povezovanje zgodb in kulturne krajine
Kolesarske poti z največjo prepoznavnostjo so tiste, ki se ne prodajajo kot “kilometri”, temveč kot zgodba.
Francoska Loire à Vélo je klasičen primer: pot ob Loari povezuje gradove, vinograde, mesteca in kulinariko v celostno naracijo, ki traja od tri do sedem dni. Sistem “eno noč – ena postaja” omogoča popotovanje brez logističnih zapletov, medtem ko mreža malih hotelov in servisnih točk podpira samozadostno gibanje turistov (Le Monde).
Takšen pristop povezuje kulturno dediščino in trajnostni način potovanja ter hkrati ustvarja razpršeno potrošnjo.
Pretvorba opuščenih koridorjev
Med prelomnimi idejami se izkazuje pretvorba nekdanjih železniških ali industrijskih tras v kolesarske “greenways” poti. Na Novi Zelandiji so iz opuščenih transportnih poti nastale varne in slikovite kolesarske povezave, ki so zaradi majhnega naklona primerne za družine in manj izkušene kolesarje.
Podoben model se postopoma uveljavlja tudi v Avstriji in na Češkem, kjer se stari tovorni koridorji preoblikujejo v kolesarsko-pohodniške poti, ki povezujejo regije in oživljajo lokalna naselja.
Digitalni izzivi in podatkovna ekonomija
Flandrija je med prvimi prepoznala, da sodobni kolesarski turizem temelji tudi na digitalnih izzivih. Program Flandrien Challenge na platformi Strava je povezal virtualno in resnično izkušnjo – uporabniki, ki opravijo določene klance, prejmejo digitalni znak in so uvrščeni na javno lestvico (partners.strava.com).
S tem se je kolesarjenje prelevilo v obliko igre in hkrati postalo natančno merljivo: podatki o uporabi tras služijo kot orodje za upravljanje obiskanosti.
Upravljanje nosilne zmogljivosti
Primer Girone v Španiji razkriva drugo plat uspeha. Mesto, ki je postalo meka profesionalnih in amaterskih kolesarjev, se spopada z vprašanjem preobremenjenosti in dvigom cen stanovanj. Znanstvene študije (ScienceDirect) opozarjajo na potrebo po vključevanju lokalne skupnosti, saj prekomerna “turistifikacija” hitro spremeni socialno strukturo mestnega jedra.
Kolesarski turizem se zato vse pogosteje prepleta z urbanističnim načrtovanjem in socialno politiko.
Intermodalnost kot pogoj za rast
Raziskave iz Francije in Nemčije kažejo, da je rast kolesarskega turizma neposredno povezana z dostopnostjo poti z javnim prevozom. Tam, kjer je mogoče preprosto kombinirati vlak in kolo, se poveča delež družinskih in “lahkih” kolesarjev.
V Flandriji in na Nizozemskem so za to uvedene usklajene vozne rede, posebne vagone in celo mobilne “bike-shuttle” minibuse. Ta povezava omogoča, da kolesarski turizem postane del vsakodnevne mobilnosti, ne zgolj počitniška dejavnost.
Vzdrževanje kot konkurenčna prednost
Konsistentna kakovost podlage in redno vzdrževanje se pogosto izkažeta za pomembnejša kot gradnja novih kilometrov poti. Na Novi Zelandiji sistem Alps 2 Ocean vključuje javno dostopen obrazec za prijavo napak in obvezo, da se pomanjkljivosti odpravijo v 72 urah.
Takšna organizacija povečuje občutek varnosti in zaupanje uporabnikov, hkrati pa omogoča natančno spremljanje stanja infrastrukture.
Dogodki in raztegovanje sezone
Namesto enkratnih spektaklov številne destinacije stavijo na niz manjših, specializiranih dogodkov – ženske kolesarske kampe, e-bike dneve ali tematske vikende. S tem se razteguje sezona, ki se v mnogih državah zdaj pričenja že marca in traja do oktobra.
Takšen pristop omogoča bolj uravnoteženo rabo infrastrukture in zmanjšuje sezonske pritiske.
Partnerstva in znanje za MSP
V okviru severno-baltskih pobud so bile leta 2025 objavljene smernice za destinacije in manjša podjetja, ki delujejo ob mreži EuroVelo. Dokumenti vsebujejo praktične primere oblikovanja ponudbe, marketinške pristope in vzorce za mednarodno sodelovanje (EUSBSR).
Gre za orodja, s katerimi se manjši ponudniki lažje vključujejo v širšo evropsko mrežo kolesarskih poti.
Evropa kot peskovnik za prihodnost mobilnosti
Primeri iz Flandrije, Južne Tirolske, Francije, Girone in Nove Zelandije razkrivajo, da se uspeh kolesarskega turizma ne meri le v kilometrih poti. Odločilno je upravljanje – od načrtovanja in digitalizacije do sodelovanja skupnosti in razpršitve obiskovalcev.
Tam, kjer so poti postale del širše identitete kraja in gospodarskega ekosistema, se kolesarski turizem kaže kot orodje za oživljanje podeželja, razbremenitev prometa in promocijo lokalne kulture.
Zato se danes kolesarjenje v turizmu ne razume več kot modna niša, temveč kot strukturni element sodobnega razvoja destinacij – in morda najlepši dokaz, da se trajnost v praksi pogosto začne prav s pedalom.
Viri in reference
- EuroVelo – High-Level Proposals for Sustainable Tourism Mobility
- Le Monde: Cycling Tourism Wins Over a New Audience
- Transition Pathways – Tourism Mission Flanders
- Alps 2 Ocean Cycle Trail (Official Site)
- Ngā Haerenga – New Zealand Cycle Trails
- BikeHotels Südtirol
- Loire à Vélo Official Website
- ScienceDirect – Girona Case Study: Road Cycling Tourism Destination
- Partners Strava – Flandrien Challenge Case Study
- EUSBSR – Sustainable Tourism Guidelines 2025
