Ko danes v Sloveniji nekdo reče, da želi “normalno živeti”, s tem običajno ne misli luksuza. Večina ljudi ne govori o dragih avtomobilih, prestižnih potovanjih ali življenju brez omejitev. Govorijo predvsem o občutku stabilnosti. O tem, da lahko plačajo položnice brez stresa, da jim ob koncu meseca nekaj ostane, da si lahko privoščijo dopust in da jih vsak nepričakovan strošek ne vrže iz ravnotežja.

Pred desetimi ali petnajstimi leti je bila predstava o dobri plači precej drugačna. Zneski, ki so takrat pomenili nadpovprečno življenje, danes pogosto zadostujejo zgolj za relativno normalen vsakdan, posebej v večjih mestih. Občutek, da “denar ni več vreden toliko kot nekoč”, ni samo subjektiven. V zadnjih letih so se namreč precej hitreje od plač podražili predvsem stanovanja, najemnine, storitve in številni osnovni življenjski stroški.

Če danes v Ljubljani samska oseba plačuje 950 € najemnine, ji pri 1.500 € neto plače po osnovnih stroških pogosto ostane manj denarja kot pred desetimi leti nekomu z 1.000 € plače.

Zato danes vprašanje ni več samo, kolikšna je povprečna slovenska plača. Veliko bolj pomembno postaja vprašanje, koliko denarja človek dejansko potrebuje, da lahko v Sloveniji živi brez stalnega občutka finančnega pritiska.

Slovenija ni več poceni država

Slovenija je dolgo veljala za državo, kjer se je dalo živeti relativno ugodno. Še posebej v primerjavi z Avstrijo, Nemčijo ali državami zahodne Evrope je veliko ljudi verjelo, da nižje plače delno uravnotežijo nižji življenjski stroški. Toda zadnjih nekaj let je to razmerje precej spremenilo.

Največji premik se je zgodil pri nepremičninah. Cene stanovanj in hiš so v številnih delih države dosegle ravni, ki so bile še pred desetletjem skoraj nepredstavljive. Tudi najemnine so se močno povečale. Stanovanje, ki je v Ljubljani pred leti stalo 500 ali 600 evrov mesečno, danes pogosto presega tisoč evrov, še posebej če govorimo o normalno opremljenem in solidno lociranem stanovanju.

Največji paradoks Slovenije je, da ima veliko ljudi objektivno višje plače kot kadarkoli prej, hkrati pa imajo manj občutka finančne varnosti kot generacije pred njimi.

Podražila se ni samo streha nad glavo. Hrana, gostinske storitve, avtomobili, zavarovanja in številni vsakodnevni stroški so danes precej višji kot pred nekaj leti. Velik del prebivalstva zato prvič občuti, da povprečna služba ne zagotavlja več enakega občutka varnosti kot nekoč.

Samska oseba – Ljubljana	Strošek
Najemnina	950 €
Stroški	180 €
Hrana	350 €
Prevoz	200 €
Telefon/internet	50 €
Ostalo	250 €
Skupaj	1.980 €

Posebej zanimivo je, da se ta sprememba pogosto najbolj opazi pri ljudeh srednjega razreda. Tisti z zelo visokimi prihodki podražitve lažje absorbirajo, medtem ko socialno najšibkejši pogosto prejemajo določene oblike pomoči. Največji pritisk pa danes občuti ravno del prebivalstva, ki dela redne službe in formalno ne velja za ogroženega, v praksi pa zelo težko ustvarja prihranke ali načrtuje prihodnost.

Povprečna plača in realnost vsakdana

Ko se v javnosti govori o plačah, se pogosto uporablja podatek o povprečni neto plači v Sloveniji. Ta trenutno znaša približno 1.800 evrov neto mesečno. Na prvi pogled se številka sliši relativno solidno, toda povprečje zelo hitro ustvari napačen občutek realnosti.

Povprečna plača namreč vključuje tudi zelo visoke prihodke določenih poklicev, predvsem v IT sektorju, energetiki, farmaciji, finančnih storitvah in delu javnega sektorja. Poleg tega Ljubljanska regija zaradi višjih plač močno dviguje nacionalno povprečje.

Velik del prebivalstva v resnici prejema precej manj. Ko se odštejejo stroški stanovanja, hrane, avtomobila in osnovnega življenja, marsikdo ugotovi, da kljub redni zaposlitvi nima občutka finančne varnosti.

To je eden največjih psiholoških premikov zadnjih let. Številni ljudje imajo danes občutek, da delajo normalno službo, vendar si kljub temu ne morejo več privoščiti tistega, kar se je nekoč štelo za povsem običajno življenje srednjega razreda.

Koliko danes dejansko stane normalno življenje?

Ko govorimo o “normalnem življenju”, moramo najprej razumeti, kaj si ljudje pod tem sploh predstavljajo. Večina Slovencev danes ne pričakuje razkošja. Ne govorimo o luksuznih avtomobilih ali dragih restavracijah. Govorimo predvsem o življenju, kjer človek ni ves čas pod finančnim pritiskom.

To pomeni, da si lahko privošči solidno stanovanje, normalno prehrano, osnovno družabno življenje, dopust vsaj enkrat letno in nekaj prihranka za prihodnost ali nepredvidene stroške. Prav možnost ustvarjanja rezerve je danes eden ključnih elementov občutka varnosti. Človek, ki mu ob koncu meseca ne ostane nič, bo težko imel občutek stabilnosti, ne glede na višino plače.

Starejše generacije pogosto težko razumejo, zakaj mladi kljub solidnim plačam pozneje odhajajo od doma. Toda stanovanje, ki je nekoč predstavljalo nekaj let dela, danes pogosto pomeni 30-letni kredit.

Če pogledamo samsko osebo, ki živi sama v večjem slovenskem mestu, so stroški danes precej višji, kot si marsikdo predstavlja. Najemnina skupaj s stroški pogosto hitro preseže 800 ali 900 evrov mesečno. Če govorimo o Ljubljani ali obali, je lahko številka še precej višja. Temu je treba dodati hrano, gorivo oziroma prevoz, telefon, internet, zavarovanja in osnovne življenjske stroške.

Veliko ljudi podcenjuje tudi “male stroške”, ki se skozi mesec hitro naberejo. Oblačila, zdravila, servis avtomobila, rojstni dnevi, kavice, športne aktivnosti ali preprosto dejstvo, da se občasno nekaj pokvari. Prav ti stroški pogosto odločajo, ali človek živi relativno sproščeno ali pa je ves čas na meji.

Zato danes samska oseba za relativno normalno življenje brez večjih finančnih pritiskov pogosto potrebuje med 1.700 in 2.000 evri neto mesečno. Če je prihodek nižji, življenje sicer še vedno lahko poteka normalno, vendar običajno pomeni precej več prilagajanja, odpovedovanja ali odvisnosti od pomoči družine.

Stanovanje je postalo največji problem slovenske družbe

Če bi morali izpostaviti en sam razlog, zakaj imajo danes ljudje občutek, da je življenje dražje in težje, bi bil odgovor precej jasen. To niso več hrana, gorivo ali celo inflacija sama po sebi. Največji problem postaja stanovanje.

Prav stanovanjski stroški danes najbolj določajo kakovost življenja posameznika. Nekdo, ki ima rešeno stanovanjsko vprašanje, lahko z relativno povprečno plačo živi precej solidno. Človek z lastnim stanovanjem in 1.600 evri neto ima pogosto povsem drugačen življenjski standard kot nekdo z enako plačo in 1.000 evri najemnine.

To ustvarja vedno večjo razliko med generacijami. Ljudje, ki so nepremičnine kupovali pred petnajstimi ali dvajsetimi leti, imajo danes pogosto bistveno nižje mesečne stroške bivanja. Mlajše generacije pa vstopajo na trg, kjer so cene stanovanj in najemnin dosegle ravni, ki jih veliko ljudi preprosto ne more več dohajati.

Zato ni presenetljivo, da vse več mladih ostaja pri starših precej dlje kot nekoč. Mnogi pari odlašajo z otroki, nekateri pa se celo odločajo za odhod v tujino, ker imajo občutek, da v Sloveniji kljub redni zaposlitvi težko ustvarijo dolgoročno stabilnost.

Posebej zanimivo je, da se Slovenija pri tem vse bolj približuje težavam velikih evropskih mest. Včasih smo takšne zgodbe poslušali predvsem iz Londona, Berlina ali Pariza. Danes pa podobne občutke vedno pogosteje opisujejo tudi ljudje v Ljubljani, Kopru ali celo v nekaterih manjših mestih.

Zakaj ljudje z “dobrimi plačami” nimajo več občutka varnosti?

Ena najbolj zanimivih sprememb zadnjih let je psihološki občutek, da tudi relativno dobre plače ne zagotavljajo več enakega občutka stabilnosti kot nekoč.

Pred desetletjem je bila plača 1.500 evrov neto za veliko ljudi simbol zelo solidnega življenjskega standarda. Danes pa veliko posameznikov s podobnimi prihodki pravi, da živijo precej bolj previdno, kot bi pričakovali glede na svojo izobrazbo ali službo.

Razlog ni samo inflacija. Gre predvsem za kombinacijo več dejavnikov. Stanovanjski stroški so močno narasli, avtomobili so dražji, storitve so dražje, hkrati pa se je spremenil tudi način življenja. Ljudje danes veliko več denarja porabijo za digitalne naročnine, telefone, tehnologijo in različne oblike vsakodnevnih stroškov, ki jih včasih sploh ni bilo.

Poleg tega je sodobno življenje postalo precej bolj nepredvidljivo. Mnogi ljudje nimajo občutka dolgoročne varnosti. Tudi dobro plačana služba danes ne pomeni nujno, da bo nekdo brez težav prišel do stanovanja ali ustvaril večje prihranke.

Prav zato se danes vse pogosteje pojavlja občutek, da je srednji razred pod pritiskom. Ljudje formalno niso revni, vendar hkrati nimajo občutka, da lahko brez skrbi načrtujejo prihodnost.

Koliko potrebuje družina za normalno življenje?

Pri družinah se številke zelo hitro povečajo. Stroški, ki jih samska oseba morda še nekako obvladuje, se pri otrocih praktično podvojijo ali celo potrojijo. In tukaj veliko ljudi prvič resno ugotovi, kako drago je danes povsem običajno družinsko življenje.

Če ima družina dva otroka, se zelo hitro pojavijo stroški vrtca, šole, prehrane, oblačil, športnih aktivnosti, prevozov in številnih vsakodnevnih stvari, ki jih ljudje pogosto sploh ne štejejo med “velike stroške”. V resnici pa prav ti stroški vsak mesec ustvarjajo največji pritisk na družinski proračun.

Velik problem je tudi dejstvo, da danes veliko družin skoraj nujno potrebuje dva avtomobila. V manjših krajih in na podeželju brez avtomobila pogosto sploh ni mogoče normalno organizirati vsakdana. Stroški goriva, registracije, servisov in zavarovanj zato postajajo pomemben del mesečnih izdatkov.

Če družina živi v najemu ali odplačuje kredit, lahko mesečni stroški bivanja hitro presežejo 1.500 evrov. Ko temu dodamo še vse ostalo, veliko slovenskih družin danes za relativno stabilno življenje potrebuje med 3.500 in 5.000 evrov neto prihodkov mesečno.

In pomembno je poudariti nekaj zelo zanimivega. To ni več številka za “bogato življenje”. To je danes pogosto zgolj številka za normalen občutek varnosti srednjega razreda.

Veliko ljudi ima še vedno predstavo, da je gospodinjstvo s 4.000 evri neto mesečno nadpovprečno bogato. Toda če pogledamo realne stroške stanovanja, avtomobilov, otrok in vsakodnevnega življenja, hitro postane jasno, da gre pogosto predvsem za življenje brez stalnega finančnega stresa.

Slovenija postaja država dveh različnih realnosti

Vedno bolj očitno postaja, da danes v Sloveniji ne živijo vsi v isti ekonomski realnosti. Razlika med ljudmi, ki imajo rešeno stanovanjsko vprašanje, in tistimi, ki ga nimajo, je postala ogromna.

Nekdo, ki je pred leti podedoval stanovanje ali ga kupil po precej nižjih cenah, lahko danes z relativno povprečno plačo živi zelo solidno. Po drugi strani pa lahko mlada oseba z nadpovprečno plačo zaradi visokih najemnin ali kreditov še vedno živi precej negotovo.

To ustvarja občutek nepravičnosti, ki ga je danes mogoče opaziti skoraj povsod. Veliko mladih ima občutek, da kljub izobrazbi, delu in trudu težje dosežejo življenjski standard, ki so ga imele prejšnje generacije.

Prav zato se danes vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali je Slovenija še vedno država, kjer lahko človek z običajno službo zgradi stabilno življenje. V preteklosti je bila ideja srednjega razreda precej bolj dosegljiva. Danes pa veliko ljudi prvič občuti, da jih lahko že en večji življenjski strošek resno finančno ogrozi.

Zanimivo je tudi, da se zaradi tega spreminja odnos ljudi do dela in kariere. Vedno več posameznikov išče dodatne prihodke, delo od doma, freelance projekte ali možnosti zaslužka prek interneta. Ne zato, ker bi želeli postati bogati, ampak zato, ker želijo ohraniti občutek stabilnosti.

Zakaj imajo ljudje občutek, da je bilo nekoč lažje?

To je tema, ki se danes pogosto pojavlja v pogovorih med generacijami. Starejši pogosto poudarjajo, da tudi njim ni bilo lahko, kar je seveda res. Toda ekonomska realnost je bila v marsičem drugačna.

Stanovanja so bila v primerjavi s plačami precej bolj dostopna. Tudi če so bile plače nižje, so ljudje pogosto hitreje prišli do lastne nepremičnine. Prav lastništvo stanovanja pa je dolgoročno eden najpomembnejših dejavnikov finančne stabilnosti.

Danes mladi pogosto potrebujejo bistveno višje prihodke že samo za vstop na nepremičninski trg. Poleg tega se je spremenil tudi trg dela. Zaposlitve so pogosto manj stabilne, življenje pa precej bolj povezano z negotovostjo in hitrimi spremembami.

Obenem sodobni način življenja ustvarja dodatne pritiske. Družbena omrežja in internet neprestano ustvarjajo občutek, da ljudje “zaostajajo”, če nimajo dovolj denarja, potovanj ali določenega življenjskega standarda. Psihološki pritisk je danes bistveno večji kot nekoč.

Zato ni presenetljivo, da veliko ljudi kljub solidnim prihodkom nima občutka, da živijo dobro. Pogosto imajo občutek, da ves čas lovijo standard, ki se nenehno odmika.

Kaj danes sploh pomeni “dobra plača”?

Ena največjih sprememb zadnjih let je tudi ta, da se je popolnoma spremenila predstava o tem, kaj pomeni dobra plača. Številke, ki so bile še pred desetimi leti sinonim za nadpovprečno življenje, danes pogosto pomenijo zgolj nekoliko bolj udobno različico povprečja.

V Sloveniji je dolgo veljalo, da je plača okoli 2.000 evrov neto zelo visoka. Danes pa človek s takšno plačo v Ljubljani pogosto še vedno nima občutka, da si lahko brez skrbi privošči stanovanje, družino in dolgoročno finančno stabilnost.

To ne pomeni, da je 2.000 evrov malo denarja. Problem je predvsem v tem, da so določeni življenjski stroški zrasli hitreje kot prihodki. Ko človek plača najemnino ali kredit, stroške avtomobila, hrano in ostale obveznosti, pogosto ugotovi, da razlika med “solidno plačo” in “resnično finančno varnostjo” ni več tako velika.

Prav zato danes vse več ljudi govori o tem, da se je srednji razred začel krčiti. Včasih je povprečna zaposlitev pogosto omogočala relativno stabilno življenje, možnost gradnje hiše in ustvarjanje družine. Danes pa veliko mladih parov tudi z dvema povprečnima plačama težko pride do lastnega stanovanja brez pomoči staršev ali kreditov za več desetletij.

Posebej zanimivo je, da imajo danes mnogi ljudje občutek, da morajo za “normalno življenje” zaslužiti bistveno več kot prejšnje generacije. In v določeni meri imajo prav. Stroški življenja so postali bistveno bolj kompleksni, predvsem pa je precej dražji postal dostop do osnovne varnosti.

Psihologija sodobnega življenja: zakaj se ljudje kljub višjim plačam počutijo slabše?

Če pogledamo podatke, so plače v Sloveniji v zadnjih letih dejansko rasle. Toda hkrati veliko ljudi poroča, da imajo občutek večjega stresa, večje negotovosti in manjše finančne svobode kot nekoč.

Del problema je v inflaciji in življenjskih stroških. Toda pomemben del zgodbe je tudi psihološki.

Sodobni človek je danes neprestano izpostavljen primerjanju. Družbena omrežja ustvarjajo občutek, da vsi drugi živijo bolje, več potujejo, imajo lepša stanovanja in boljši življenjski standard. Ljudje zato pogosto ne ocenjujejo več svojega življenja glede na osnovno varnost, ampak glede na idealizirane podobe, ki jih vsak dan spremljajo na internetu.

Poleg tega je sodobno življenje postalo precej bolj individualizirano. V preteklosti so ljudje pogosto živeli bližje družini, več stvari so si delili, življenjski stroški pa so bili drugače razporejeni. Danes veliko posameznikov nosi celotno finančno breme praktično samih.

Prav zato ni presenetljivo, da imajo mnogi občutek, da nikoli ni dovolj. Tudi ko plača raste, se pogosto hkrati povečajo pričakovanja, življenjski standard in stroški. Človek zato hitro pade v občutek, da mora ves čas zaslužiti še več samo zato, da ostane na istem mestu.

Zakaj vedno več Slovencev išče dodatne zaslužke?

Eden najbolj zanimivih trendov zadnjih let je eksplozija zanimanja za dodatne prihodke. Vedno več ljudi išče:
delo od doma, freelance projekte, spletne zaslužke, AI orodja, affiliate marketing, popoldanske s.p.-je in različne oblike dodatnega dela.

To ni nujno znak pohlepa ali želje po bogastvu. Pogosto gre predvsem za občutek, da ena plača ne zagotavlja več dovolj varnosti.

Veliko ljudi danes želi ustvariti “rezervni motor prihodkov”. Nekaj, kar jim daje več občutka kontrole nad prihodnostjo. Še posebej mlajše generacije vse manj verjamejo, da bo ena stabilna služba dovolj za dolgoročno finančno varnost.

Internet je pri tem močno spremenil razmišljanje ljudi. Danes posameznik vidi ogromno zgodb o dodatnih zaslužkih, digitalnem delu in različnih načinih monetizacije znanja. Del teh zgodb je pretiran ali nerealističen, toda hkrati obstaja tudi precej ljudi, ki si dejansko izboljšujejo življenjski standard z dodatnimi prihodki.

To je eden razlogov, zakaj teme o zaslužku, delu od doma in digitalnih priložnostih v Sloveniji dosegajo tako veliko zanimanje. Ne gre samo za željo po več denarja, ampak za občutek večje varnosti v času, ko stroški življenja postajajo vse težje predvidljivi.

Ali Slovenija še vedno omogoča dobro življenje?

Kljub vsem problemom je pomembno poudariti tudi drugo stran zgodbe. Slovenija ostaja država z relativno visoko kakovostjo življenja, dobro varnostjo, naravo, javnim zdravstvom in precej stabilnim okoljem v primerjavi z velikim delom sveta.

Veliko ljudi iz tujine bi slovenski način življenja še vedno videlo kot zelo kakovosten. Problem ni nujno v tem, da bi bilo življenje v Sloveniji slabo. Problem je predvsem v tem, da razkorak med pričakovanji, življenjskimi stroški in realnimi možnostmi postaja vedno večji.

Prav zato danes veliko Slovencev nima občutka, da napredujejo, tudi če objektivno živijo relativno dobro. Občutek stagnacije je postal eden ključnih psiholoških občutkov sodobnega srednjega razreda.

In ravno tukaj se skriva bistvo vprašanja o “normalni plači”. Ne gre več samo za preživetje. Ljudje danes iščejo predvsem občutek stabilnosti, predvidljivosti in možnosti, da lahko brez stalnega finančnega stresa načrtujejo prihodnost.

Koliko bi morala danes znašati “idealna” plača?

Če bi danes ljudi vprašali, pri kakšni plači bi imeli občutek, da živijo normalno in brez večjih skrbi, bi bili odgovori precej višji kot pred desetimi leti. Veliko posameznikov bi verjetno prvič iskreno priznalo, da se meja “dobre plače” v Sloveniji hitro približuje številkam, ki so se nekoč zdele skoraj nedosegljive.

Za samsko osebo v večjem mestu se danes meja psihološkega občutka varnosti pogosto začne nekje okoli 2.000 evrov neto. Pri tej številki si človek običajno lahko privošči normalno stanovanje, nekaj družabnega življenja in določeno mero finančne rezerve. Pod tem pragom veliko ljudi še vedno čuti potrebo po stalnem prilagajanju in odpovedovanju.

Pri družinah je občutek varnosti še precej dražji. Par z otroki, ki želi relativno stabilno življenje brez stalnega preverjanja stanja na računu, danes pogosto potrebuje vsaj 4.000 evrov skupnega neto prihodka mesečno. V Ljubljani ali na obali pa lahko tudi to hitro postane zgolj “normalno življenje”, ne pa občutek nadpovprečnega standarda.

To je za marsikoga šokantna ugotovitev. Ne zato, ker bi ljudje danes živeli luksuzno, ampak zato, ker so se osnovni življenjski stroški premaknili v povsem drugo dimenzijo kot pred leti.

Velik problem je tudi občutek negotovosti

Ko ljudje govorijo o denarju, pogosto v resnici ne govorijo samo o denarju. Govorijo o občutku varnosti.

V preteklosti je veliko ljudi verjelo, da bodo z redno službo, nekaj truda in postopnim delom dolgoročno prišli do stabilnega življenja. Danes pa je občutek precej drugačen. Veliko posameznikov ima občutek, da lahko že ena večja življenjska situacija popolnoma poruši njihovo finančno ravnotežje.

Okvara avtomobila, izguba službe, višji kreditni obroki ali zdravstveni problemi lahko danes zelo hitro postanejo resen finančni pritisk. Prav zato ljudje vedno bolj poudarjajo pomen prihrankov in dodatnih prihodkov.

Ta negotovost se močno pozna tudi pri življenjskih odločitvah. Mladi se pozneje osamosvajajo, pozneje odločajo za družino in precej bolj previdno sprejemajo dolgoročne finančne obveznosti. Mnogi imajo občutek, da si napake preprosto ne morejo privoščiti.

Posebej zanimivo je, da se ta občutek pojavlja celo pri ljudeh z relativno dobrimi prihodki. Problem torej ni več samo absolutna višina plače, ampak predvsem vprašanje, koliko stabilnosti ta plača dejansko zagotavlja.

Prihodnost: bo normalno življenje še dražje?

Veliko ekonomistov opozarja, da se bodo pritiski na srednji razred v prihodnjih letih verjetno še povečevali. Stanovanjski problem v Sloveniji ostaja nerešen, cene nepremičnin pa za zdaj ne kažejo resnega dolgoročnega padca.

Obenem se spreminja tudi trg dela. Digitalizacija, umetna inteligenca in globalizacija postopoma spreminjajo številne poklice. Določena dela bodo postala bolje plačana, druga pa bodo pod vedno večjim pritiskom konkurence in avtomatizacije.

To pomeni, da bo vprašanje prihodkov v prihodnosti verjetno še pomembnejše kot danes. Ljudje bodo vedno bolj iskali:
stabilnost, dodatne prihodke, fleksibilnost in občutek kontrole nad svojim življenjem.

Zanimivo pa je, da se hkrati spreminja tudi pogled na uspeh. Vedno več ljudi danes ne sanja nujno o luksuzu, ampak predvsem o miru. O tem, da lahko živijo brez stalnega občutka finančnega pritiska.

In ravno to postaja nova definicija “normalnega življenja”.

Zaključek

Vprašanje, koliko mora danes znašati plača za normalno življenje v Sloveniji, nima popolnoma enostavnega odgovora. Veliko je odvisno od lokacije, življenjskega sloga, stanovanjskega vprašanja in družinskih okoliščin.

Toda ena stvar postaja vse bolj očitna. Meja med preživetjem in občutkom stabilnosti se je v zadnjih letih močno premaknila. Plače, ki so nekoč pomenile nadpovprečno življenje, danes pogosto zagotavljajo zgolj občutek osnovne varnosti.

Največja sprememba sodobne Slovenije zato morda ni samo v cenah ali inflaciji. Največja sprememba je občutek, da mora človek danes za “normalno življenje” vložiti bistveno več energije, dela in prihodkov kot nekoč.

In prav zato postaja vprašanje plače vedno manj samo ekonomsko vprašanje. Postaja vprašanje kakovosti življenja, občutka prihodnosti in tega, ali lahko človek v sodobni Sloveniji še vedno verjame, da bo z običajnim delom zgradil stabilno in mirno življenje.