Vprašanje, kdaj se je vojna v Ukrajini zares začela, nima le enega odgovora. Nekateri datum postavljajo v leto 2014, ko je Rusija nezakonito priključila Krim in sprožila vojno v Donbasu. Drugi pa, da se je “prava” vojna začela 24. februarja 2022, ko so ruske sile izvedle obsežno, večfrontno invazijo na celotno Ukrajino. V treh letih po tem je spopad prešel skozi več faz – od poskusa bliskovite zmage, prek obsežnih protiofenziv, do današnje izčrpavajoče vojne z droni in topništvom v ospredju. Razumevanje obeh teh začetkov in njihovega vpliva na razvoj dogodkov je ključno za razumevanje sedanjega razmerja moči.

Začetek spopadov leta 2014

Korenine vojne v Ukrajini segajo v leto 2014, ko je po protestih Evromajdan in strmoglavljenju proruskega predsednika Viktorja Janukoviča Rusija izvedla bliskovito operacijo za priključitev Krima. V nekaj tednih so ruske sile brez oznak zasedle polotok, organizirale sporen referendum in ga priključile Ruski federaciji, kar mednarodna skupnost večinoma ni priznala. Skoraj istočasno so v vzhodni Ukrajini, v regijah Doneck in Lugansk, izbruhnili oboroženi spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti, ki so jih Rusija politično, finančno in vojaško podpirala. V naslednjih letih se je fronta utrdila, vojna pa je potekala kot nizkointenziven, a stalen konflikt z občasnimi eskalacijami, kljub poskusom mirovnih dogovorov, kot je bil sporazum iz Minska.

Eskalacija v polno invazijo (2022)

24. februarja 2022 je Rusija izvedla obsežno vojaško operacijo iz več smeri — s severa (prek Belorusije proti Kijevu), z vzhoda (Donbas), z juga (Krim) in iz Črnega morja. Prvi dnevi so bili zaznamovani z raketnimi napadi na ključna mesta, med drugim Kijev, Harkiv, Mariupolj in Odeso, ter hitrim napredovanjem na več frontah. Cilj je bil blitzkrieg — hitro strmoglavljenje ukrajinske vlade in zavzetje prestolnice. Ukrajina je odgovorila z množično mobilizacijo, organizacijo obrambnih linij in učinkovitim izkoriščanjem zahodne vojaške pomoči, s čimer je ruski prodor proti Kijevu zaustavila.

Ruska invazija na Ukrajino: razvoj konflikta od 2022 do 2025

1. Začetek invazije (februar–marec 2022)

• 24. februar 2022: Rusija sproži obsežno vojaško operacijo iz več smeri — severa (Belorusija proti Kijevu), vzhoda (Donbas), juga (Krim) in iz Črnega morja.
• Prvi dnevi so zaznamovani z raketnimi napadi na ključna mesta (Kijev, Harkiv, Mariupolj, Odesa) in hitrim napredovanjem na več frontah.
• Cilj: blitzkrieg strategija za hitro strmoglavljenje ukrajinske vlade in zasedbo Kijeva.
• Ukrajina vzpostavi množično civilno in vojaško mobilizacijo, obrambne sile zadržijo ruski prodor proti prestolnici.

---

2. Ukrajinska protiofenziva in ruski umik s severa (april–avgust 2022)

• Rusija se zaradi hudih izgub in logističnih težav umikne iz Kijevske, Černigovske in Sumske oblasti.
• Fokus se preusmeri na Donbas in jug (Hersonska oblast).
• Ukrajina začne lokalne protiofenzive pri Harkivu in Mikolajevu.
• Poleti 2022 se okrepi zahodna vojaška pomoč — HIMARS sistemi, protitankovsko orožje in protiletalski sistemi.

---

3. Velike spremembe frontne linije (jesen 2022)

• Septembra 2022: Ukrajina izvede bliskovito harkivsko ofenzivo, osvobodi več kot 8.000 km² ozemlja v nekaj tednih.
• Novembra 2022: Ukrajina povrne mesto Herson — strateško pomembno za dostop do Črnega morja.
• Rusija medtem formalno anektira štiri ukrajinske regije (Donetsk, Luhansk, Zaporožje, Herson), kljub temu da jih ne nadzira v celoti.

---

4. Zima in izčrpavanje (2023)

• Zima 2022/23 prinese vojno izčrpavanja — frontne linije se stabilizirajo, glavno orožje postanejo droni in topništvo.
• Rusija okrepi napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, kar povzroči energetsko krizo v Ukrajini.
• Bakhmut postane simbol krvavih bojev — po večmesečnih spopadih ga maja 2023 zavzamejo ruske sile (vključno z Wagnerjevimi enotami).

---

5. Ukrajinska protiofenziva 2023 in omejeni uspehi

• Po obsežni pripravi (z zahodnim orožjem, vključno z Leopard tanki) Ukrajina junija 2023 začne protiofenzivo na jugu in vzhodu.
• Napredovanje je počasno zaradi ruskih minskih polj, utrdb in zračne premoči.
• Ukrajina do konca leta zavzame nekaj vasi in območij okoli Robotine ter Avdiivke, a strateških prebojev ni.

---

6. Ruska pobuda in novi pritiski (2024)

• Rusija znova prevzame iniciativo, predvsem v Donbasu (Avdiivka pade februarja 2024).
• Poveča uporabo dronov kamikaze in FPV dronov za taktično podporo pehoti.
• Na severovzhodu (Kupjansk, Lyman) se izvajajo pritiski za širitev frontne linije.
• Zahodna pomoč postaja politično bolj zapletena — v ZDA se pomoč upočasni zaradi notranjepolitičnih sporov.

---

7. Poletno-najstniška faza in “vojna dronov” (2025)

• 2025 zaznamuje masovna uporaba dronov: Rusija v posameznih nočnih valovih lansira tudi do 1.500 dronov, ciljajo logistiko, skladišča in energetsko infrastrukturo.
• Rusija počasi napreduje proti Pokrovsku in Kostiantynivki, strateškim točkam v Donbasu.
• Ukrajina izvaja sabotaže globoko na ruskem ozemlju (npr. napadi na rafinerije, železniške povezave).
• ISW opozarja, da Rusija želi do jeseni 2025 zavzeti celotni Donetsk in Luhansk ter vzpostaviti varnostni pas ob meji — brez dodatne zahodne pomoči bo Ukrajini težko zadržati fronto.

Spremljajte potek vojne v Ukrajini.

---

8. Geopolitične in strateške posledice

• Dolgotrajen konflikt: Nobena stran ne dosega odločilnega preboja.
• Erozija ruskih in ukrajinskih resursov: Obe strani doživljata visoke izgube in izčrpavanje zalog.
• Zamrznjen mirovni proces: Pogovori v Turčiji in Švici brez rezultatov, srečanje Putin–Zelenski ni v načrtu.
• Spremembe v mednarodnem redu: Vzpon vojaških blokov, večja odvisnost Ukrajine od vojaško-industrijskega kompleksa Zahoda.

Zaključek

Vojna v Ukrajini se je iz blitzkrieg poskusa bliskovite zmage razvila v dolgotrajen in izčrpavajoč konflikt, ki bo verjetno trajal še leta. Nobena stran trenutno ne kaže sposobnosti za odločilen preboj, medtem ko se humanitarne, gospodarske in politične posledice poglabljajo. Rusija poskuša postopoma izčrpati ukrajinske obrambne zmogljivosti in utrditi svoje pridobitve, Ukrajina pa kljub omejenim resursom vztraja z obrambnimi operacijami in sabotažami v zaledju nasprotnika. Mirovni proces ostaja blokiran, medtem ko bo prihodnji razvoj dogodkov močno odvisen od zahodne vojaške in politične podpore. Vse to potrjuje, da datum 24. februar 2022 ni le začetek ene vojne, temveč trenutek, ki je trajno spremenil evropsko varnostno arhitekturo.