
Davek na dediščino – 1., 2. in 3. dedni red
Share This Article
Kako je s plačilom davka na dediščino glede na dedni red dediča
Davek na dediščino je ena izmed tem, ki se pojavi ob smrti bližnje osebe in urejanju zapuščine. Veliko dedičev se ob tem sprašuje, ali bodo morali plačati davek na dediščino, kolikšen je in kako nanj vpliva dedni red.
V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj je davek na dediščino, kaj pomenijo 1., 2. in 3. dedni red ter kakšne so davčne obveznosti posameznega dediča.
Kaj je davek na dediščino?
Davek na dediščino je davek, ki ga dedič plača ob pridobitvi premoženja po umrli osebi, če zakon ne določa oprostitve. Davek se obračuna na:
- nepremičnine,
- denar,
- vrednostne papirje,
- premično premoženje večje vrednosti.
Višina davka in obveznost plačila sta odvisni predvsem od dednega reda, v katerega spada dedič.
Kaj pomeni dedni red?
Dedni red določa, kako blizu je dedič zapustniku. V slovenski zakonodaji poznamo tri osnovne dedne rede:
- dedni red – najbližji sorodniki,
- dedni red – ožji sorodniki,
- dedni red – bolj oddaljeni sorodniki in druge osebe.
Bližji kot je dedič zapustniku, ugodnejša je davčna obravnava.
Davek na dediščino – 1. dedni red
V 1. dedni red spadajo:
- zakonec ali zunajzakonski partner,
- otroci,
- posvojenci.
Dediči prvega dednega reda so v celoti oproščeni plačila davka na dediščino.
To pomeni, da:
- ne glede na vrednost podedovanega premoženja,
- ne glede na vrsto premoženja,
- davek na dediščino znaša 0 €.
Za večino primerov dedovanja v družini zato davčne obveznosti sploh ni.
Davek na dediščino – 2. dedni red
V 2. dedni red spadajo:
- starši zapustnika,
- bratje in sestre,
- njihovi potomci.
Dediči drugega dednega reda niso samodejno oproščeni davka, vendar je davek nižji kot pri tretjem dednem redu.
Višina davka je odvisna od vrednosti dediščine in se obračuna po zakonsko določeni lestvici. V praksi lahko znaša:
- od nekaj odstotkov pri nižjih vrednostih,
- do višjih stopenj pri večjih zapuščinah.
Davek na dediščino – 3. dedni red
V 3. dedni red spadajo:
- bolj oddaljeni sorodniki,
- druge fizične osebe,
- osebe brez sorodstvene povezave.
Pri tretjem dednem redu je:
- davčna stopnja najvišja,
- oprostitev zelo redka.
Davek na dediščino je v teh primerih lahko precejšen, zlasti pri dedovanju nepremičnin ali večjih finančnih zneskov.
Kako se določi višina davka na dediščino?
Davek na dediščino se izračuna na podlagi:
- vrednosti podedovanega premoženja,
- dednega reda dediča,
- morebitnih oprostitev ali olajšav.
Davčni organ (FURS) izda odločbo o odmeri davka, v kateri so navedeni:
- znesek davka,
- rok plačila,
- možnost obročnega plačila.
Kdaj je treba plačati davek na dediščino?
Davek na dediščino se plača:
- po pravnomočnosti sklepa o dedovanju,
- v roku, ki je določen v odločbi FURS.
Če davek ni plačan pravočasno, se lahko zaračunajo zamudne obresti.
Ali obstajajo oprostitve plačila davka?
Da. Poleg popolne oprostitve za 1. dedni red zakon določa tudi:
- delne oprostitve,
- posebne primere (npr. socialni razlogi),
- oprostitve za določene vrste premoženja.
Oprostitev je treba v nekaterih primerih uveljavljati posebej.
Zaključek
Davek na dediščino v Sloveniji je močno povezan z dednim redom:
- 1. dedni red: davek se ne plača,
- 2. dedni red: davek se plača po nižjih stopnjah,
- 3. dedni red: davek je najvišji.
Pred sprejetjem dediščine je zato smiselno preveriti:
- v kateri dedni red spadate,
- kakšna je ocenjena vrednost dediščine,
- kakšne davčne obveznosti vas čakajo.

