Popoldanski s.p. lahko v letu 2026 zasluži poljuben znesek. Zakonske zgornje omejitve prihodkov ni. Lahko ustvari 10.000, 50.000 ali tudi 100.000 evrov prihodkov na leto.

Višina prihodkov pa vpliva na:

• višino davka,
• priznane normirane odhodke,
• možnost nadaljnje uporabe sistema normirancev,
• obveznost vključitve v sistem DDV,
• smiselnost poslovanja prek popoldanskega s.p.

Zato vprašanje ni samo, koliko lahko popoldanski s.p. zasluži, ampak predvsem, koliko mu po davkih, prispevkih in stroških dejansko ostane.

Kratek odgovor: koliko lahko zasluži popoldanski s.p.?

Popoldanski s.p. nima omejitve prihodkov.

To pomeni, da lahko izda račune v skupni vrednosti:

• 5.000 evrov,
• 20.000 evrov,
• 50.000 evrov,
• 100.000 evrov ali več.

Pri višjih prihodkih se dejavnost ne zapre samodejno. Prav tako podjetniku ni treba samo zaradi visokega prometa odpreti družbe z omejeno odgovornostjo.

Spremenijo pa se davčne posledice.

Za popoldanskega normiranega s.p. so v letu 2026 pomembne predvsem tri meje:

• 12.500 evrov prihodkov,
• 30.000 evrov prihodkov,
• povprečje 50.000 evrov prihodkov v dveh zaporednih letih.

Pomembna je lahko tudi meja za vključitev v sistem DDV.

Kaj je popoldanski s.p.?

Izraz popoldanski s.p. ni posebna pravna oblika podjetja.

Gre za običajnega samostojnega podjetnika, ki je za polni delovni čas socialno zavarovan na drugi podlagi, praviloma na podlagi zaposlitve pri drugem delodajalcu.

Ker so glavni socialni prispevki že plačani iz zaposlitve, podjetnik pri popoldanskem s.p. plačuje samo pavšalne prispevke za opravljanje dejavnosti kot postranskega poklica.

V poslovnem smislu med rednim in popoldanskim s.p. ni bistvene razlike. Oba lahko:

• izdajata račune,
• poslujeta s podjetji in fizičnimi osebami,
• zaposlujeta delavce,
• poslujeta v Sloveniji in tujini,
• postaneta zavezanca za DDV,
• ugotavljata davčno osnovo z dejanskimi ali normiranimi odhodki.

Največja razlika je v socialnem zavarovanju in davčni obravnavi normiranih odhodkov.

Ali lahko popoldanski s.p. zasluži več kot 30.000 evrov?

Da.

Meja 30.000 evrov ne pomeni, da popoldanski s.p. nad tem zneskom ne sme več poslovati.

Pomeni le, da se pri popoldanskem normirancu za del prihodkov nad 30.000 evrov ne priznajo več normirani odhodki.

Za popoldanskega normiranca se v letu 2026 priznajo:

• 80 odstotkov normiranih odhodkov pri prihodkih do 12.500 evrov,
• 40 odstotkov normiranih odhodkov za del prihodkov med 12.500 in 30.000 evri,
• nič odstotkov normiranih odhodkov za prihodke nad 30.000 evrov.

Najvišji možni znesek priznanih normiranih odhodkov je zato 17.000 evrov.

FURS v pojasnilih za leto 2026 navaja prav takšno lestvico normiranih odhodkov za zavezance, ki niso bili pretežni del leta polno zavarovani na podlagi samozaposlitve.

Kako se leta 2026 obdavči popoldanski normirani s.p.?

Pri normirancu se davek ne izračuna neposredno od vseh prihodkov.

Najprej se od prihodkov odštejejo priznani normirani odhodki. Tako dobimo davčno osnovo.

Za popoldanske normirance v letu 2026 velja progresivna davčna stopnja:

• 20 odstotkov do davčne osnove 33.000 evrov,
• 35 odstotkov za del davčne osnove nad 33.000 evrov.

Višja stopnja se torej ne obračuna od celotnega prihodka, ampak samo od dela davčne osnove, ki preseže 33.000 evrov. FURS je novo lestvico začel uporabljati za davčna obdobja od leta 2026 dalje.

Koliko davka plača popoldanski normiranec?

Spodnji izračuni so informativni in ne vključujejo mesečnih pavšalnih prispevkov, računovodstva, bančnih stroškov ali drugih dejanskih stroškov poslovanja.

Letni prihodki	Normirani odhodki	Davčna osnova	Okvirni davek
10.000 €	8.000 €	2.000 €	400 €
20.000 €	13.000 €	7.000 €	1.400 €
30.000 €	17.000 €	13.000 €	2.600 €
40.000 €	17.000 €	23.000 €	4.600 €
50.000 €	17.000 €	33.000 €	6.600 €
60.000 €	17.000 €	43.000 €	10.100 €
80.000 €	17.000 €	63.000 €	17.100 €
100.000 €	17.000 €	83.000 €	24.100 €

Primer pri 20.000 evrih prihodkov

Pri prvih 12.500 evrih se prizna 80 odstotkov odhodkov:

12.500 € × 80 % = 10.000 €

Pri preostalih 7.500 evrih se prizna 40 odstotkov odhodkov:

7.500 € × 40 % = 3.000 €

Skupni normirani odhodki znašajo:

10.000 € + 3.000 € = 13.000 €

Davčna osnova je:

20.000 € − 13.000 € = 7.000 €

Davek znaša:

7.000 € × 20 % = 1.400 €

Efektivni davek glede na vse prihodke je tako 7 odstotkov.

Primer pri 50.000 evrih prihodkov

Prihodki znašajo 50.000 evrov, priznani normirani odhodki pa največ 17.000 evrov.

Davčna osnova je:

50.000 € − 17.000 € = 33.000 €

Davek znaša:

33.000 € × 20 % = 6.600 €

Efektivni davek glede na prihodke je 13,2 odstotka.

Primer pri 60.000 evrih prihodkov

Davčna osnova znaša:

60.000 € − 17.000 € = 43.000 €

Od prvih 33.000 evrov davčne osnove se obračuna 20-odstotni davek:

33.000 € × 20 % = 6.600 €

Od preostalih 10.000 evrov se obračuna 35-odstotni davek:

10.000 € × 35 % = 3.500 €

Skupni davek znaša:

6.600 € + 3.500 € = 10.100 €

Efektivni davek glede na prihodke je približno 16,8 odstotka.

Koliko popoldanskemu s.p. dejansko ostane?

Pri popoldanskem normirancu je treba od prihodkov odšteti najmanj:

• davek od dejavnosti,
• pavšalne socialne prispevke,
• dejanske stroške poslovanja.

Če ima podjetnik 30.000 evrov prihodkov in plača približno 2.600 evrov davka, mu pred prispevki in dejanskimi stroški ostane 27.400 evrov.

Toda normirani odhodki niso dejanski stroški, ki jih podjetnik prejme ali mu jih država povrne.

Gre samo za davčno priznani izračun.

Če je imel podjetnik poleg tega še:

• 5.000 evrov stroškov materiala,
• 1.000 evrov stroškov programske opreme,
• 500 evrov bančnih in računovodskih stroškov,

mu ti stroški dejansko zmanjšajo zaslužek, čeprav se pri normirancu v davčnem obračunu ne upoštevajo ločeno.

Koliko znašajo prispevki za popoldanski s.p. leta 2026?

Popoldanski s.p. plačuje pavšalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Prispevki se plačujejo mesečno, tudi če podjetnik v posameznem mesecu ni izdal nobenega računa.

Za leto 2026 je prispevek za dolgotrajno oskrbo pri opravljanju dejavnosti kot postranskega poklica določen v višini 6,43 evra mesečno. FURS praviloma pripravi predizpolnjen obračun prispevkov v sistemu eDavki, prispevki pa morajo biti plačani do 20. dne v mesecu za pretekli mesec.

Ker se posamezne sestavine pavšalnih prispevkov periodično usklajujejo, mora podjetnik aktualni skupni znesek preveriti v mesečnem obrazcu POPSV oziroma v eDavkih.

Pomembno je, da se pavšalni prispevki praviloma ne povečujejo neposredno glede na višino prihodkov.

Popoldanski podjetnik s 5.000 evri prihodkov zato plačuje enake mesečne pavšalne prispevke kot popoldanski podjetnik s 50.000 evri prihodkov, dokler oba ostajata zavarovana na drugi podlagi.

Ali lahko popoldanski s.p. ostane normiranec pri 50.000 evrih prihodkov?

Za ohranitev sistema normiranih odhodkov je od leta 2026 pomembno povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let.

Za podjetnika, ki v obeh letih ne izpolnjuje pogoja pretežnega zavarovanja na podlagi samozaposlitve, velja meja povprečnih prihodkov 50.000 evrov.

Če povprečje prihodkov dveh zaporednih let preseže 50.000 evrov, mora podjetnik praviloma izstopiti iz sistema normiranih odhodkov in davčno osnovo začeti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

Primer

Popoldanski normiranec ima:

• leta 2025 40.000 evrov prihodkov,
• leta 2026 55.000 evrov prihodkov.

Povprečje znaša:

(40.000 € + 55.000 €) ÷ 2 = 47.500 €

Ker povprečje ne presega 50.000 evrov, lahko ob izpolnjevanju drugih pogojev ostane normiranec.

Če bi imel:

• leta 2025 50.000 evrov prihodkov,
• leta 2026 60.000 evrov prihodkov,

bi povprečje znašalo 55.000 evrov. To presega dovoljeno povprečje za popoldanskega normiranca, zato bi moral za naslednje obdobje iz sistema normiranih odhodkov izstopiti.

Ali 50.000 evrov pomeni največji dovoljeni zaslužek?

Ne.

Meja 50.000 evrov se nanaša na možnost uporabe normiranih odhodkov, ne na pravico do opravljanja dejavnosti.

Tudi če podjetnik izgubi status normiranca, lahko še naprej posluje kot popoldanski s.p.

Spremenil se bo samo način ugotavljanja davčne osnove.

Pri dejanskih prihodkih in odhodkih se od prihodkov odštevajo dejanski davčno priznani stroški, na primer:

• nakup materiala,
• oprema,
• programska oprema,
• najemnina,
• stroški vozila pod predpisanimi pogoji,
• računovodstvo,
• oglaševanje,
• podizvajalci,
• amortizacija.

Dobiček iz dejavnosti se nato obdavči po pravilih dohodnine.

Kdaj mora popoldanski s.p. postati zavezanec za DDV?

Status popoldanskega s.p. ne pomeni, da je podjetnik oproščen DDV.

Ko doseže predpisani prag obdavčljivega prometa, se mora identificirati za namene DDV. Obveznost lahko nastane tudi prej pri določenih storitvah ali transakcijah s podjetji iz drugih držav Evropske unije.

Vključitev v sistem DDV pomeni, da mora podjetnik pri obdavčljivih dobavah praviloma obračunavati DDV, oddajati obračune in voditi ustrezne evidence.

Splošna stopnja DDV v Sloveniji znaša 22 odstotkov, znižana pa 9,5 odstotka za določene vrste blaga in storitev.

Meja za DDV in meja za normirani s.p. sta dve različni stvari.

Podjetnik je lahko:

• normiranec in zavezanec za DDV,
• normiranec in nezavezanec za DDV,
• zavezanec z dejanskimi odhodki in zavezanec za DDV,
• zavezanec z dejanskimi odhodki in nezavezanec za DDV.

Ali se pri popoldanskem s.p. prihodki prištejejo plači?

Odvisno od načina obdavčitve.

Pri normiranem s.p. je davek od dejavnosti praviloma dokončen in se dohodek iz normirane dejavnosti ne všteva v letno davčno osnovo skupaj s plačo.

To pomeni, da visoka plača sama po sebi ne zviša davčne stopnje normiranega s.p.

Pri podjetniku, ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, pa se dohodek iz dejavnosti praviloma vključuje v letno dohodninsko osnovo skupaj z drugimi obdavčljivimi dohodki.

Zato je pri prehodu iz normiranega sistema na dejanske stroške pomembno preveriti tudi vpliv redne plače na končno dohodnino.

Ali delodajalec lahko prepove popoldanski s.p.?

Zaposleni lahko praviloma odpre popoldanski s.p., vendar mora upoštevati:

• konkurenčno prepoved,
• konkurenčno klavzulo,
• varovanje poslovnih skrivnosti,
• pogodbo o zaposlitvi,
• posebna pravila za zaposlene v javnem sektorju ali reguliranih poklicih.

Če bi zaposleni prek svojega s.p. opravljal enako dejavnost kot delodajalec in mu konkuriral brez soglasja, lahko nastanejo težave ne glede na višino prihodkov.

Prav tako delo prek s.p. ne sme prikrivati dejanskega delovnega razmerja.

Če oseba dela samo za enega naročnika, po njegovih navodilih, v njegovem delovnem času in pod pogoji, podobnimi zaposlitvi, lahko obstajajo elementi delovnega razmerja.

Ali lahko popoldanski s.p. dela samo za enega naročnika?

Lahko, vendar je treba preveriti način sodelovanja.

Samo dejstvo, da ima podjetnik enega naročnika, še ne pomeni avtomatično nezakonitega poslovanja.

Težava lahko nastane, če so prisotni elementi zaposlitve:

• naročnik določa delovni čas,
• podjetnik dela v prostorih naročnika,
• uporablja predvsem naročnikovo opremo,
• delo opravlja osebno in neprekinjeno,
• naročnik nadzira način opravljanja dela,
• podjetnik je ekonomsko popolnoma odvisen od enega naročnika.

V takem primeru lahko pristojni organi presodijo, da bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Kdaj se popoldanski s.p. ne splača več?

Popoldanski s.p. je pogosto zelo ugodna rešitev pri storitvenih dejavnostih z nizkimi dejanskimi stroški.

Manj ugoden lahko postane, kadar:

• prihodki močno presežejo 30.000 evrov,
• podjetnik izgubi pravico do normiranih odhodkov,
• ima visoke dejanske stroške,
• prevzema velika poslovna tveganja,
• zaposluje več ljudi,
• potrebuje vlagatelje,
• želi dobiček puščati v podjetju,
• želi omejiti osebno odgovornost.

Samostojni podjetnik za obveznosti odgovarja z vsem svojim osebnim premoženjem.

Pri visokih prihodkih in večjem poslovnem tveganju je zato smiselno primerjati popoldanski s.p. z d.o.o., vendar višina prihodkov sama po sebi še ne pomeni, da je d.o.o. vedno ugodnejši.

Popoldanski s.p. ali d.o.o. pri 50.000 evrih prihodkov?

Odgovor je odvisen od:

• dejanskih stroškov,
• vrste dejavnosti,
• višine dobička,
• osebne plače,
• poslovnih tveganj,
• načina izplačevanja denarja,
• načrtovane rasti.

Pri popoldanskem normirancu z nizkimi dejanskimi stroški je lahko obdavčitev pri 50.000 evrih prihodkov še vedno razmeroma preprosta.

Po drugi strani d.o.o. omogoča omejeno odgovornost in ločevanje zasebnega ter poslovnega premoženja, vendar prinaša zahtevnejše računovodstvo in ločeno obdavčitev družbe ter izplačil lastniku.

Odločitev zato ne sme temeljiti samo na prihodkih.

Ali mora popoldanski s.p. imeti računovodjo?

Računovodja zakonsko ni obvezen.

Normiranec lahko osnovne obveznosti pogosto vodi sam, zlasti če:

• izdaja malo računov,
• nima zaposlenih,
• ne posluje z gotovino,
• ni zavezanec za DDV,
• ne posluje zapleteno s tujino.

Računovodja je bolj priporočljiv, kadar podjetnik:

• postane zavezanec za DDV,
• posluje s tujino,
• zaposluje,
• prejema račune iz EU,
• presega meje normiranega sistema,
• vodi dejanske prihodke in odhodke,
• prodaja digitalne storitve ali izdelke v več državah.

Napake pri DDV, poročanju v tujino ali davčni obravnavi lahko hitro stanejo več od letnega stroška računovodstva.

Pogosta vprašanja

Koliko lahko popoldanski s.p. zasluži mesečno?

Mesečne omejitve ni. Podjetnik lahko v enem mesecu zasluži 500 evrov, v drugem pa 20.000 evrov. Za davke in statuse so praviloma pomembni letni prihodki ter pri normirancih povprečje prihodkov več let.

Ali lahko popoldanski s.p. zasluži več od svoje plače?

Da. Prihodki ali dobiček popoldanskega s.p. so lahko višji od plače iz redne zaposlitve.

Ali mora po 30.000 evrih zapreti popoldanski s.p.?

Ne. Po 30.000 evrih lahko še naprej posluje. Pri normirancu se za prihodke nad to mejo le ne priznajo dodatni normirani odhodki.

Ali je meja za popoldanski normirani s.p. 50.000 evrov?

Meja 50.000 evrov predstavlja dovoljeno povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let za nadaljnjo uporabo normiranih odhodkov pri popoldanskem s.p. Ne predstavlja najvišjega dovoljenega prihodka.

Koliko davka plača popoldanski s.p. pri 30.000 evrih?

Popoldanski normiranec bi po pravilih za leto 2026 ob 30.000 evrih prihodkov plačal približno 2.600 evrov davka. Poleg tega plačuje mesečne pavšalne prispevke in svoje dejanske poslovne stroške.

Koliko davka plača pri 50.000 evrih?

Pri 50.000 evrih prihodkov, 17.000 evrih normiranih odhodkov in davčni osnovi 33.000 evrov znaša davek približno 6.600 evrov.

Ali se davek popoldanskega normiranca prišteje dohodnini iz plače?

Dohodek normiranca se praviloma ne všteva v skupno letno davčno osnovo. Davek od normirane dejavnosti je dokončen.

Ali lahko popoldanski s.p. zaposluje?

Da. Popoldanski s.p. lahko zaposluje delavce enako kot redni s.p.

Ali lahko popoldanski s.p. postane zavezanec za DDV?

Da. Status socialnega zavarovanja ne vpliva na obveznost identifikacije za DDV.

Ali mora popoldanski s.p. plačevati prispevke, če nima prihodkov?

Da. Pavšalne prispevke mora plačevati tudi v mesecu, ko ni ustvaril prihodkov, dokler je s.p. odprt.

Povzetek: koliko lahko zasluži popoldanski s.p. leta 2026?

Popoldanski s.p. lahko zasluži neomejen znesek.

Ključne omejitve ne določajo, koliko sme zaslužiti, ampak kako bo obdavčen:

• do 12.500 evrov prihodkov se pri normirancu prizna 80 odstotkov odhodkov,
• med 12.500 in 30.000 evri se prizna 40 odstotkov odhodkov,
• nad 30.000 evrov se dodatni normirani odhodki ne priznajo,
• davčna osnova do 33.000 evrov se obdavči po 20-odstotni stopnji,
• del davčne osnove nad 33.000 evrov se obdavči po 35-odstotni stopnji,
• povprečje prihodkov dveh let za ohranitev statusa popoldanskega normiranca praviloma ne sme preseči 50.000 evrov.

Najkrajši pravilen odgovor je zato:

Popoldanski s.p. lahko zasluži poljubno veliko, vendar postaja z rastjo prihodkov normirana obdavčitev manj ugodna, pri preseganju predpisanih povprečij pa mora podjetnik preiti na dejanske prihodke in odhodke.

Članek je informativne narave in ne predstavlja individualnega davčnega ali pravnega svetovanja. Davčna obravnava je odvisna od konkretnega položaja podjetnika.