Plačna reforma javnega sektorja, ki je začela veljati leta 2025 in naj bi se postopno izvajala vse do januarja 2028, bi lahko doživela pomembne spremembe. Nova vlada je namreč že napovedala drugačen pogled na organizacijo plačnega sistema, kar odpira vprašanje, ali bo obstoječa reforma ostala nespremenjena ali pa jo čakajo novi popravki. (Slovenske novice)

Čeprav za zdaj ni govora o ukinitvi že dogovorjenih povišanj plač, se vse glasneje omenja sprememba samega sistema.

Kaj velja danes?

Sedanja reforma je rezultat večletnih pogajanj med prejšnjo vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Med ključnimi cilji so bili:

• odprava plač pod višino minimalne plače,
• nova plačna lestvica s 67 plačnimi razredi,
• postopno zviševanje plač med letoma 2025 in 2028,
• prenovljen sistem napredovanj,
• večja preglednost plačnega sistema. (Portal GOV.SI)

Plače se še vedno zvišujejo v več obrokih, zadnji dvig pa je predviden januarja 2028. (Žurnal24)

Kaj napoveduje nova vlada?

Po dosedanjih napovedih želi nova vlada razmisliti o odpravi enotnega plačnega sistema in oblikovanju več ločenih plačnih ureditev.

Po neuradnih informacijah naj bi posamezne plačne sisteme dobili:

• zdravstvo,
• policija,
• Slovenska vojska,
• vzgoja in izobraževanje,
• kultura,
• socialno varstvo,
• administrativni del javnega sektorja. (Slovenske novice)

Takšna ureditev bi posameznim dejavnostim omogočila več samostojnosti pri določanju plač in hitrejše prilagajanje razmeram na trgu dela.

Zakaj želi vlada spremembe?

Eden glavnih argumentov nove vlade je, da enoten sistem težko zadovolji potrebe zelo različnih poklicev.

Na primer:

• zdravstvo se že več let sooča s pomanjkanjem zdravnikov in medicinskih sester,
• policija in vojska opozarjata na težave pri zaposlovanju novih kadrov,
• šolstvo ima težave z iskanjem učiteljev določenih predmetov.

Ločeni plačni sistemi bi po mnenju zagovornikov omogočili hitrejše prilagajanje plač posameznim poklicem brez dolgotrajnih pogajanj z vsemi sindikati javnega sektorja. (Slovenske novice)

Sindikati ostajajo previdni

Na drugi strani sindikati opozarjajo, da je bila sedanja reforma dosežena po dolgotrajnih pogajanjih in podpisanih dogovorih.

Njihovo stališče je, da bi morala država najprej izpeljati že sprejeto reformo do konca, šele nato pa odpirati razpravo o morebitnih novih sistemskih spremembah. (Slovenske novice)

Ali lahko zaposleni izgubijo že dogovorjene dvige?

Za zdaj nič ne kaže na to.

Vsi že določeni obroki zvišanja plač ostajajo zapisani v veljavni zakonodaji. Morebitne spremembe bi zahtevale nove zakonske postopke in dodatna pogajanja s sindikati. (Portal GOV.SI)

To pomeni, da lahko javni uslužbenci tudi v prihodnjih mesecih pričakujejo nadaljevanje že dogovorjenih povišanj, razprava pa bo potekala predvsem o tem, kako bo sistem videti po zaključku prehodnega obdobja leta 2028.

Kaj to pomeni za javni sektor?

Če bo nova vlada svoje napovedi tudi uresničila, bi Slovenija prvič po več kot petnajstih letih lahko opustila enoten plačni sistem za javni sektor.

To bi pomenilo eno največjih organizacijskih sprememb na področju plač po uvedbi skupnega plačnega sistema leta 2008. Zagovorniki pričakujejo večjo fleksibilnost in lažje zaposlovanje kadra, kritiki pa svarijo pred razdrobljenostjo sistema, neenakostjo med poklici in zahtevnejšimi pogajanji v prihodnje. (Slovenske novice)