Lokalne volitve 2026 bodo prve v Sloveniji, ki bodo potekale v okolju, kjer TikTok ni več obrobna platforma, ampak pomemben vir informacij – tudi političnih. Spremembe Zakona o lokalnih volitvah iz leta 2024 sicer prinašajo bolj jasna pravila, enotne postopke in formalno večjo preglednost. A ključna sprememba se ni zgodila v zakonodaji. Zgodila se je v načinu, kako volivci sploh pridejo do politike.

Skoraj polovica mladih na TikToku spremlja politiko ali novice.

TikTok je v zadnjih letih postal prostor, kjer se politika ne samo pojavlja, ampak tudi oblikuje. Po podatkih Pew Research skoraj polovica uporabnikov, mlajših od 30 let, platformo uporablja za spremljanje politike ali političnih tem. Podoben delež mladih tam spremlja tudi novice, pogosto v obliki kratkih, interpretativnih videov, ki niso nujno povezani s klasičnimi mediji. To pomeni, da za del volivcev TikTok ni več dopolnilo, ampak primarni vir informacij.

To bistveno spremeni dinamiko volitev. TikTok namreč ne deluje kot klasično družbeno omrežje, kjer vsebine oblikujejo odnosi med uporabniki. Deluje kot sistem, ki aktivno izbira, kaj bo posameznik videl. Večina vsebin prihaja od profilov, ki jih uporabnik sploh ne spremlja, algoritem pa na podlagi odzivov odloča, kaj bo postalo vidno širši publiki. Politična komunikacija tako ni več odvisna od organizacije ali baze sledilcev, ampak od tega, kako dobro se vsebina ujame z logiko platforme.

TikTok ne prikazuje vsebin sledilcev, ampak tiste, ki jih izbere algoritem.

Posledica je, da lahko tudi popolnoma neznan kandidat doseže veliko vidnost, če njegov video sproži odziv. Hkrati pa to ne pomeni, da ima dejansko podporo. Viralnost na TikToku je pogosto ločena od realnega političnega vpliva. Video lahko doseže tisoče ali milijone ogledov, ne da bi to imelo neposreden učinek na volilni rezultat. To ustvarja prostor za napačne interpretacije in precenjevanje pomena digitalne prisotnosti.

Ob tem se spreminja tudi način politične komunikacije. Raziskave kažejo, da se politika na TikToku redko pojavlja kot razprava o programih ali konkretnih rešitvah. Pogosteje je vezana na osebno identiteto, izkušnje in občutke. V ospredje pride način, kako nekdo govori, ne pa nujno, kaj govori. To daje prednost kandidatom, ki znajo ustvariti vtis, ne pa nujno tistim z najbolj razdelanimi programi.

Viralnost kandidata ne pomeni dejanske podpore na volitvah.

Pomembno je tudi razumeti, da TikTok ne predstavlja enotne “mlade volilne baze”. Platforma je razdrobljena in vsebuje zelo različne politične skupine, od aktivističnih do izrazito konservativnih. Namesto enotnega političnega prostora gre za niz ločenih mehurčkov, kjer se podobno misleči povezujejo med seboj, dialog med različnimi pogledi pa je redek. To pomeni, da kandidati ne nagovarjajo ene skupine mladih, ampak več ločenih segmentov, ki jih algoritem še dodatno razdeli.

Politika na TikToku temelji bolj na vtisu kot na programu.

Poseben paradoks TikToka je tudi njegova formalna politika glede oglaševanja. Platforma ne dovoljuje političnih oglasov, kar na prvi pogled deluje kot zaščita pred manipulacijo. V praksi pa politika ne izgine, ampak se preseli v “organsko” vsebino – v videe influencerjev, viralne objave in koordinirane kampanje, ki jih je bistveno težje nadzorovati. S tem se zmanjšuje transparentnost, saj ni vedno jasno, kdo stoji za določenim sporočilom.

Primeri iz Evrope kažejo, da vpliv TikToka ni le teoretičen. V Romuniji so bile zaznane koordinirane kampanje na platformi, povezane z volilnim procesom, kar je sprožilo resne pomisleke o manipulaciji in vplivu tujih akterjev. Analize opozarjajo, da se lahko na TikToku hitro širijo dezinformacije in da platforma omogoča učinkovito ojačevanje določenih narativov, ne glede na njihovo točnost.

Platforma ne dovoljuje oglasov, a politika tam vseeno kroži.

V tem kontekstu spremembe Zakona o lokalnih volitvah delujejo skoraj v nasprotni smeri. Na eni strani imamo bolj jasno urejen, formalno bolj pregleden volilni sistem. Na drugi strani pa informacijsko okolje, v katerem se volitve odvijajo, postaja vse bolj nepredvidljivo, fragmentirano in odvisno od algoritmov.

Zato lokalne volitve 2026 ne bodo zanimive predvsem zaradi novih pravil, ampak zaradi novega okolja. Volitve ostajajo formalno enake, način, kako volivci pridejo do informacij in kako si ustvarijo mnenje, pa se spreminja hitreje, kot jim lahko zakonodaja sledi.

Viri in reference:

• Pew Research Center: How Americans use TikTok for news and politics (2024)
• The New York Times: analiza političnega izražanja mladih na TikToku
• Vsquare / Investigace.cz: intervju z Josefom Šlerko o algoritmu in vplivu TikToka
• Evropske analize vpliva družbenih omrežij na volitve (primer Romunije)
• Akademske raziskave o algoritmih, dezinformacijah in politični komunikaciji na TikToku