Pri samostojnem podjetniku je razlika med prometom, davčno osnovo, prispevki in neto dohodkom pogosto precejšnja. Mnogi začetniki gledajo le na prihodke, šele kasneje pa ugotovijo, koliko denarja jim po vseh obveznostih dejansko ostane.

Spodaj so realni scenariji za leto 2026.

---

Kako je obdavčen s.p.

Obdavčitev je odvisna od sistema:

1. Normirani s.p.

• 80 % prihodkov se prizna kot strošek
• 20 % prihodkov je davčna osnova
• 20 % davek na davčno osnovo
• efektivno 4 % davka na prihodke

2. Navadni s.p.

• upoštevajo se dejanski stroški
• obdavčitev po dohodninski lestvici
• progresivna stopnja (višji dobiček → višji davek)

Ne glede na sistem mora podjetnik plačevati tudi socialne prispevke.

---

Primeri izračuna (normirani s.p.)

Za poenostavitev upoštevamo:

• normirani sistem (4 % davek na prihodke)
• minimalne prispevke
• brez DDV
• brez dodatnih olajšav

Gre za okvirne izračune, namenjene razumevanju strukture.

---

Primer 1: 2.000 € mesečno (24.000 € letno)

Letni prihodki: 24.000 €
Davek (4 %): 960 € letno

Prispevki predstavljajo fiksni mesečni strošek, ki presega sam davek.

Pri tej ravni prihodkov:

• davek je nizek,
• prispevki so največja obremenitev,
• realni neto dohodek je občutno nižji od prometa.

Pri nizkih prihodkih je zato ključna stabilnost prihodkov.

---

Primer 2: 5.000 € mesečno (60.000 € letno)

Letni prihodki: 60.000 €
Davek (4 %): 2.400 € letno

Prispevki ostajajo relativno stabilni.

Pri tej ravni prihodkov:

• efektivna davčna stopnja je zelo ugodna,
• prispevki predstavljajo manjši delež prihodkov,
• normiran sistem postane davčno zelo učinkovit.

To je območje, kjer normirani s.p. pokaže največjo prednost.

---

Primer 3: 10.000 € mesečno (120.000 € letno)

Letni prihodki: 120.000 €
Davek (4 %): 4.800 € letno

Pri višjih prihodkih:

• davek ostaja linearen,
• prispevki se lahko postopoma povečujejo,
• pogosto se pojavi vprašanje prehoda na d.o.o.

Pri tej ravni prihodkov podjetnik pogosto začne razmišljati o omejitvi osebne odgovornosti.

---

Primer: navadni s.p. (dejanski stroški)

Predpostavimo:

• 60.000 € letnih prihodkov
• 30.000 € dejanskih stroškov
• dobiček: 30.000 €

Ta znesek se obdavči po dohodninski lestvici.

Pri višjih dobičkih progresivna lestvica pomeni višjo efektivno davčno stopnjo kot pri normirancu.

Navadni s.p. je smiselnejši, kadar so realni stroški visoki in presegajo 80 % prihodkov.

---

Kaj mnogi napačno razumejo

1. 4 % ni končna obremenitev – tu so še prispevki.
2. Promet ni enako osebni dohodek.
3. Davčna optimizacija ima dolgoročne posledice (pokojnina, kreditna sposobnost).
4. Banke pogosto gledajo davčno osnovo, ne zgolj prihodkov.

---

Davki in akontacija

Podjetnik med letom plačuje akontacijo dohodnine.

Po oddaji letnega obračuna se izvede poračun:

• če je plačal premalo → doplačilo,
• če je plačal preveč → vračilo.

Likvidnostno načrtovanje je zato ključno.

---

Koliko vam realno ostane?

Poenostavljeno:

Pri normiranem s.p. z 5.000 € mesečnih prihodkov:

• davek je relativno nizek,
• prispevki so največji fiksni strošek,
• čisti letni izkupiček je bistveno nižji od 60.000 €.

Razlika med prometom in razpoložljivim dohodkom je pogosto 25–40 %.

---

Ali je s.p. davčno ugoden?

Za:

• samostojne strokovnjake,
• digitalne dejavnosti,
• posameznike brez zaposlenih,
• nizkostroškovne projekte

je normirani s.p. še vedno ena davčno najučinkovitejših oblik poslovanja.

Ni pa optimalen za:

• kapitalsko intenzivne dejavnosti,
• večje ekipe,
• projekte z višjim tveganjem.

---

Končna ugotovitev

Davki pri s.p. niso zapleteni, vendar jih je treba razumeti celostno:

• davek,
• prispevki,
• akontacija,
• dolgoročni vpliv na osebne finance.

Odločitev o načinu obdavčitve mora temeljiti na realnih številkah, ne na občutku.