Vsako leto ob objavi podatkov o povprečni plači postane jasno tudi, koliko bodo v naslednjem letu znašali minimalni prispevki za samostojne podjetnike. Sistem je enostaven: prispevki so vezani na povprečno bruto plačo v državi. Ko ta raste, rastejo tudi obveznosti s.p.-jevcev.

Za leto 2026 so številke znane. Povprečna bruto plača za leto 2025 je znašala 2.536,03 evra, kar pomeni, da bodo minimalni mesečni prispevki za s.p. znašali 648,85 evra.

Na prvi pogled gre za zmeren dvig. V širšem kontekstu pa se odpira pomembnejše vprašanje: kam se bo ta trend premaknil v letu 2027?

---

Kako nastane znesek minimalnih prispevkov

Prispevki za s.p. so sestavljeni iz več komponent:

• prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• prispevki za zdravstveno zavarovanje,
• prispevek za starševsko varstvo,
• prispevek za zaposlovanje.

Osnova za obračun je določena kot odstotek povprečne bruto plače. To pomeni, da sistem avtomatično sledi makroekonomskim gibanjem. Ko se plače v državi zvišujejo, se zvišuje tudi minimalna osnova za obračun prispevkov.

Takšna ureditev ima logiko stabilnosti javnih financ, hkrati pa pomeni, da se fiksni stroški podjetnika povečujejo ne glede na to, ali njegovi prihodki rastejo ali ne.

---

Kaj kaže december in zakaj je pomemben za 2027

Če pogledamo strukturo povprečne plače skozi leto, je december tradicionalno nadpovprečen mesec. Decembra 2025 se je povprečna bruto plača približala 2.800 evrom.

Če bi se trend rasti plač nadaljeval skozi celotno leto 2026, bi to pomenilo, da bi povprečna letna plača za 2026 lahko dodatno zrasla. Posledično bi minimalni prispevki za leto 2027 lahko presegli mejo 700 evrov mesečno.

Poleg tega je treba upoštevati še dva dejavnika:

• rast minimalne plače, ki vpliva na celotno plačno strukturo,
• morebitno usklajevanje obveznega zdravstvenega prispevka z inflacijo.

Matematika sistema je preprosta: če povprečna plača raste, prispevki sledijo.

---

Kaj to pomeni za mikro podjetništvo

Minimalni prispevki v višini skoraj 650 evrov mesečno pomenijo:

• približno 7.800 evrov letnih fiksnih stroškov,
• strošek, ki ga mora podjetnik pokriti, preden ustvari prvi evro čistega dohodka.

Za primerjavo: pred nekaj leti so se minimalni prispevki gibali okoli 300 evrov. V relativno kratkem obdobju se je tako osnovni strošek poslovanja za s.p. skoraj podvojil.

Za podjetnika, ki ustvarja stabilen promet, to predstavlja obvladljiv strošek. Za začetnike ali tiste z nerednimi prihodki pa višji fiksni stroški pomenijo višje tveganje.

Vprašanje zato ni le, ali je 648 evrov “veliko”, temveč kolikšen delež prihodkov ta znesek predstavlja. Pri nižjih prometih lahko prispevki hitro postanejo pomemben delež celotnega denarnega toka.

---

Subvencionirani prispevki za začetnike

V prvih dveh letih poslovanja so prispevki delno subvencionirani, vendar ne v celoti. Subvencija se nanaša predvsem na pokojninsko zavarovanje, medtem ko ostale komponente ostajajo v celoti obvezne.

Z vsakim dodatnim obveznim prispevkom (na primer zdravstvenim) se relativni delež subvencioniranega dela zmanjšuje. To pomeni, da tudi za začetnike skupni mesečni strošek ni zanemarljiv.

---

Sistem, ki sledi gospodarskemu ciklu

Slovenski model vezave prispevkov na povprečno plačo ima eno jasno lastnost: samodejno sledi gospodarskemu ciklu. V obdobju rasti plač rastejo tudi prispevki. V obdobju stagnacije ali padca bi teoretično lahko tudi stagnirali.

Tak sistem je z vidika javnih financ predvidljiv, z vidika podjetnika pa pomeni, da so fiksni stroški vedno vezani na širše makroekonomske razmere, ne na individualno uspešnost poslovanja.

---

2026 je znano. Ključno vprašanje je 2027.

Minimalni prispevki za leto 2026 so določeni in znašajo 648,85 evra mesečno. To je neposredna posledica rasti povprečne plače.

Bolj odprto vprašanje pa je leto 2027. Če se bo rast plač nadaljevala, lahko minimalni prispevki presežejo 700 evrov mesečno. To pomeni več kot 8.400 evrov letnih fiksnih stroškov samo za osnovne prispevke.

Za stabilna podjetja to predstavlja del običajnega poslovnega okolja. Za manjša in nova podjetja pa pomeni višji prag vstopa in večjo potrebo po načrtovanju denarnega toka.

Dejstvo ostaja: sistem je matematičen in avtomatičen. Ko raste povprečna plača, rastejo tudi prispevki. Vprašanje, ki ostaja odprto, je predvsem, kako hitro se bo ta rast nadaljevala v naslednjih letih.