Davek na premoženje je v Sloveniji ena izmed tistih obveznosti, ki pogosto povzroča zmedo. Veliko ljudi ne ve, kdaj ga je treba plačati, kdo je zavezanec in koliko dejansko znaša, saj se v praksi pogosto meša z drugimi dajatvami, kot je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).

V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj je davek na premoženje, kdo ga mora plačati in kako se izračuna.

---

Kaj je davek na premoženje?

Davek na premoženje je davek, ki se v Sloveniji plačuje na lastništvo določenih vrst nepremičnin, predvsem stavb in delov stavb. Gre za davek, ki je urejen z zakonodajo in se razlikuje od lokalnih dajatev, ki jih predpisujejo občine.

Pomembno je poudariti, da:

• davek na premoženje ni enak NUSZ,
• ne velja za vse nepremičnine enako,
• v praksi ga plačuje precej manj lastnikov, kot večina misli.

---

Kdo mora plačati davek na premoženje?

Davek na premoženje mora plačati:

• lastnik nepremičnine,
• izjemoma tudi uživalec pravice uporabe (če tako določa pogodba ali zakon).

Najpogosteje so zavezanci:

• lastniki stanovanj ali hiš, ki se ne uporabljajo za stalno bivanje,
• lastniki počitniških hiš in stanovanj,
• lastniki nepremičnin, ki jih oddajajo ali uporabljajo za druge namene.

Če v nepremičnini stalno prebivate in imate tam prijavljeno stalno prebivališče, ste pogosto oproščeni plačila tega davka.

---

Koliko znaša davek na premoženje?

Višina davka na premoženje ni enotna za vse, saj je odvisna od več dejavnikov:

• vrste nepremičnine,
• njene vrednosti,
• namena uporabe,
• morebitnih oprostitev.

V praksi se davek na premoženje giblje od nekaj deset evrov do nekaj sto evrov letno. Pri stanovanjih in hišah, ki niso namenjene stalnemu prebivanju, je davek praviloma višji kot pri osnovnem bivališču.

Davčna osnova se določa na podlagi evidenčne vrednosti nepremičnine, pri čemer se uporablja zakonsko določena lestvica.

---

Od kdaj se plačuje davek na premoženje?

Obveznost za plačilo davka na premoženje nastane:

• z lastništvom nepremičnine,
• praviloma od začetka leta, ki sledi pridobitvi nepremičnine.

Davčni organ (FURS) običajno izda odločbo, v kateri je navedena višina davka in rok plačila. Davek se lahko plačuje v enem ali več obrokih, odvisno od odločbe.

---

Kakšna je razlika med davkom na premoženje in NUSZ?

To je ena najpogostejših nejasnosti.

Davek na premoženje:

• je državni davek,
• temelji na lastništvu nepremičnine,
• ne plačujejo ga vsi lastniki.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ):

• je občinska dajatev,
• jo plačuje večina lastnikov ali uporabnikov nepremičnin,
• višino določa posamezna občina.

Veliko ljudi v praksi plačuje samo NUSZ, davka na premoženje pa sploh ne.

---

Ali obstajajo oprostitve plačila?

Da. Davek na premoženje se ne plačuje v primerih, kot so:

• nepremičnina, v kateri ima lastnik stalno prebivališče,
• socialno ogrožene osebe (ob izpolnjevanju pogojev),
• določene vrste kmetijskih ali poslovnih objektov.

Oprostitve niso avtomatične – pogosto jih je treba uveljavljati z vlogo.

---

Zaključek

Davek na premoženje v Sloveniji ni univerzalen davek za vse lastnike nepremičnin, ampak velja predvsem za tiste, ki imajo dodatne ali nenaseljene nepremičnine. Njegova višina je razmeroma nizka v primerjavi z drugimi državami, vendar se pogosto zamenjuje z NUSZ.

Če niste prepričani, ali ste zavezanec, je priporočljivo:

• preveriti odločbo FURS,
• ali se posvetovati z davčnim svetovalcem.