V času, ko mediji z bombastičnimi naslovi napovedujejo, da bi ameriški predsednik (konkretno Donald Trump) lahko Evropi ugasnil internet, je nujno, da se za trenutek ustavimo in si odgovorimo na bistveno vprašanje:

Kaj internet sploh je? In – ali ga res lahko kdorkoli, kjerkoli, preprosto izklopi?

---

Kaj sploh je internet?

Internet ni ena sama storitev, ki bi jo lahko nadzoroval en sam akter. Gre za globalno, decentralizirano omrežje, sestavljeno iz:

• milijonov strežnikov (ki hranijo spletne strani in aplikacije),
• usmerjevalnikov in kablov, ki povezujejo cel celinski svet (vključno s podmorskimi kabli),
• ponudnikov internetnih storitev (ISP-jev), ki omogočajo dostop končnim uporabnikom,
• in standardiziranih protokolov (npr. TCP/IP, DNS), ki omogočajo, da vse skupaj deluje usklajeno.

Internet ni stavba s stikalom, temveč dogovor, kako bodo računalniki in strežniki po svetu sodelovali.

---

Ima ZDA res nadzor nad internetom?

Delno – da. V celoti – ne. Ameriški vpliv se kaže predvsem v naslednjih točkah:

1. Zgodovinski izvor:
   Internet je nastal kot raziskovalni projekt ameriškega obrambnega ministrstva (ARPANET) v 60. letih. Veliko temeljnih tehnologij se je razvilo v ZDA.
2. Ključne organizacije:
   • ICANN (organizacija, ki upravlja dodeljevanje domen in IP naslovov) ima sedež v Kaliforniji.
   • IETF in druge tehnične organizacije, ki definirajo internetne protokole, so pretežno ameriške ali pod ameriškim vplivom.
3. Tehnološki velikani:
   Amazon, Google, Microsoft in Meta so hrbtenica večine storitev, ki jih Evropejci uporabljajo dnevno – od iskanja, do elektronske pošte in gostovanja.
4. Podmorski kabli in infrastruktura:
   ZDA sodelujejo v večini največjih transatlantskih kabelskih projektov in imajo tako fizično povezovalno moč.

Vendar to ni isto kot nadzor nad internetom kot celoto. Bolj kot za neposredni nadzor gre za mehek, a vpliven nadzor nad ključnimi točkami infrastrukture in standardizacije.

---

Kaj pa Evropa?

Evropa je uporabnik interneta, ne njegov lastnik. Čeprav ima ogromno strežniške in komunikacijske infrastrukture (npr. DE-CIX v Frankfurtu je eno največjih internetnih vozlišč na svetu), večina evropskih podjetij še vedno uporablja:

• ameriške cloud storitve,
• ameriške standardizirane protokole,
• in odvisnost od ameriških družbenih in iskalnih platform.

EU je v zadnjih letih sicer postavila okvirje za večjo digitalno suverenost (npr. GAIA-X, regulacija podatkov), a konkretnih alternativ, ki bi prekinile odvisnost od ZDA, ni veliko.

---

Kitajska – svoj internet za svojo oblast

Kitajska je edinstven primer – razvila je t. i. “Great Firewall”, ki omogoča:

• popoln nadzor nad dostopom do tujih spletnih strani (Google, YouTube, Facebook so blokirani),
• lastne alternative: Baidu (namesto Googla), WeChat (namesto WhatsAppa), Alibaba (namesto Amazona),
• lastne kablovske in satelitske povezave, ki zmanjšujejo odvisnost od globalnih točk prenosa.

Kitajska torej deluje znotraj svetovnega interneta, a ima zgrajen močan digitalni zid, ki ji omogoča skoraj popoln suveren nadzor nad tem, kar njeni državljani lahko dostopajo.

---

Rusija – s poskusi “odklopa”

Rusija si prizadeva za podoben model kot Kitajska, a z manj uspeha. V zadnjih letih je:

• razvijala lasten nacionalni DNS sistem,
• testirala scenarije “Runet” – kjer bi se lahko internet omejil zgolj na znotraj-ruske povezave,
• a še vedno v veliki meri uporablja tujo infrastrukturo in tuje standarde.

Praktična izvedba popolnoma izoliranega interneta v Rusiji je še vedno omejena in ranljiva.

---

Lahko ameriški predsednik res “ugasne internet”?

Ne. Internet kot globalna infrastruktura je preprosto preveč razpršen, da bi ga lahko ugasnil en človek ali ena država.

Toda ameriški predsednik lahko sprejme ukrepe, ki bi močno vplivali na delovanje interneta zunaj ZDA:

• Prepove ameriškim ponudnikom (AWS, GCP, Azure) poslovanje z določenimi državami ali regijami,
• Zahteva ukinitev povezav za določene domene ali IP bloke,
• Prekine sodelovanje s podjetji ali platformami, ki temeljijo na ameriški infrastrukturi.

Takšni ukrepi bi ne ugasnili interneta, temveč:

• otežili delovanje mnogih storitev (gostovanje, e-trgovina, SaaS rešitve),
• posredno prizadeli gospodarstva, ki so od teh storitev odvisna.

---

Internet je neizklopljiv – a ranljiv

Internet je tehnično neizklopljiv. A hkrati je tudi politično in gospodarsko ranljiv. Države, ki so odvisne od storitev druge države, nimajo popolnega nadzora nad svojo digitalno suverenostjo.

ZDA so v digitalnem prostoru to, kar je OPEC v energetiki – ne morejo vam izklopiti sveta, lahko pa vas močno prizadenejo.

Rešitev ni v strahu ali alarmizmu, temveč v strateški gradnji:

• lastne infrastrukture,
• odprtih standardov,
• in evropskih rešitev, ki temeljijo na varnosti, razpršenosti in tehnološki odličnosti.