
Lokalne volitve 2026: kdo vse je že napovedal kandidaturo za župana?
Share This Article
Lokalne volitve bodo 15. novembra 2026, morebitni drugi krog volitev županov pa bo dva tedna pozneje, 29. novembra. Čeprav do glasovanja ostaja še manj kot tri mesece, dokončnega seznama kandidatov še ni. Volilna opravila se bodo začela 7. septembra, kandidature pa bodo politične stranke in skupine volivcev vlagale v prihodnjih tednih.
Kljub temu je politična slika že precej živahna. Nekateri aktualni župani so napovedali boj za nov mandat, v večjih mestih so se predstavili prvi resni izzivalci, ponekod pa se kandidati še odločajo ali čakajo na potrditev strank. Najbolj pestra tekma se za zdaj napoveduje v Ljubljani, zanimivo bo tudi v Mariboru, Kranju, Kopru in Novi Gorici.
Pomembno je poudariti, da spodnja imena še niso uradni seznam občinskih volilnih komisij. Gre za javno napovedane kandidature oziroma za odločitve, ki so jih kandidati ali njihove stranke do 28. avgusta 2026 že predstavili javnosti. Neuradna imena in kandidati, ki odločitve še niso sprejeli, so navedeni ločeno.
Ljubljana: po dveh desetletjih Jankovićevega vodenja vse več izzivalcev
Največ pozornosti bo tudi tokrat namenjene Ljubljani. Zoran Janković prestolnico vodi od leta 2006, z izjemo obdobja med koncem leta 2011 in pomladjo 2012, ko je bil izvoljen za poslanca. Aktualni župan je napovedal ponovno kandidaturo, vendar bo imel tokrat precej raznoliko konkurenco z leve, desne in izven uveljavljenih strank.
Levica je za svojega kandidata izbrala Luko Mesca. V kampanji izpostavlja predvsem dostopnost življenja v prestolnici, stanovanjsko problematiko, vrtce, javni promet, kolesarske povezave, dolgotrajno oskrbo in razvoj mestnih četrti. Njegova kandidatura je pomembna tudi zato, ker Jankovića neposredno izziva kandidat stranke z močnim volilnim zaledjem na levem političnem polu.
Svojega kandidata je predstavil tudi Prerod Vladimirja Prebiliča. Za župana bo kandidiral Gregor Novak, nekdanji generalni sekretar ministrstva za notranje zadeve in predsednik sveta stranke Prerod. Med glavnimi poudarki njegovega programa so nova kultura vodenja, transparentno ravnanje z javnim denarjem, večja vloga občanov pri odločanju, učinkovitejši javni promet in več javnih najemnih stanovanj.
Kandidaturo so že napovedali tudi:
- Jasmin Feratović, mestni svetnik in predsednik Piratske stranke,
- Aleš Primc, mestni svetnik in predsednik stranke Glas za otroke in družine,
- Mihael Jarc, nekdanji ljubljanski mestni svetnik,
- Aleksandar Repić, spletni vplivnež, ki namerava nastopiti kot neodvisni kandidat.
Repić je napovedal, da bo podpise začel zbirati 7. septembra in da pripravlja tudi svojo listo za mestni svet. Pri neodvisnih kandidatih je sicer treba počakati, ali bodo zbrali zakonsko zahtevano število podpisov in pravočasno vložili popolno kandidaturo.
Posebno politično zgodbo pripravljata nekdanja predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in nekdanji predsednik vlade Anton Rop. Napovedujeta skupno listo, ni pa še odločeno, kateri od njiju bi kandidiral za župana. Po informacijah, objavljenih 28. avgusta, naj bi bila odločitev znana v začetku septembra.
Kot možni kandidat Gibanja Svoboda se neuradno omenja tudi nekdanji finančni minister Klemen Boštjančič, vendar stranka njegove kandidature še ni potrdila. Zato ga trenutno ni mogoče uvrstiti med napovedane kandidate.
Ljubljanska tekma bo zanimiva predvsem zaradi razdrobljenosti glasov. Janković ostaja zelo prepoznaven kandidat z močno lokalno organizacijo, vendar se bo za del njegovega dosedanjega volilnega prostora potegovalo več kandidatov leve sredine in levice. Na drugi strani se za zdaj še ni izoblikoval enoten močnejši kandidat desnosredinskih strank.
Maribor: Arsenovič še neodločen, znani najmanj štirje izzivalci
V Mariboru je osrednje vprašanje, ali bo aktualni župan Saša Arsenovič ponovno kandidiral. Konec avgusta odločitve še ni sprejel. Iz njegovega kabineta so sporočili, da jo bo predvidoma oznanil v začetku septembra.
Ne glede na njegovo odločitev se v drugem največjem slovenskem mestu že oblikuje zanimiva tekma. Kandidaturo je potrdil dolgoletni radijski voditelj in nekdanji odgovorni urednik Radia City Bor Greiner, ki bo nastopil kot nestrankarski kandidat.
V županski boj se podajajo tudi:
- Matej Vodopivec,
- Igor Jurišič, ki bo za župana kandidiral že tretjič,
- Roman Križnjak, nekdanji vodja navijaške skupine Viole in nekdanji državnozborski kandidat stranke Resni.ca.
Mariborska volilna slika se lahko do oktobra še močno spremeni. Odločitev aktualnega župana bo vplivala tako na število kandidatov kot na povezovanje lokalnih list in političnih strank.
Koper in Izola: Jelinčič v Kopru, Boris Popovič v Izoli
Na Obali se obeta več zanimivih kandidatur. Koprski župan Aleš Bržan želi nadaljevati vodenje občine, kandidaturo pa je potrdil tudi predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Po njegovih navedbah bo nastopil pod okriljem Slovenske nacionalne stranke.
Kot možni kandidat za koprskega župana se omenja tudi Nik Popovič, sin nekdanjega dolgoletnega župana Borisa Popoviča, vendar njegova kandidatura za zdaj še ni javno potrjena.
Boris Popovič pa je napovedal kandidaturo v sosednji Izoli. To pomeni, da se nekdanji koprski župan ne namerava vrniti v tekmo za vodenje Kopra, temveč želi politično kariero nadaljevati v izolski občini.
Kranj: potrjeni trije kandidati, omenja se tudi četrti
V Kranju so trenutno javno znani trije kandidati. Aktualni župan Matjaž Rakovec je potrdil, da se bo potegoval za tretji mandat. Kot razloge za vnovično kandidaturo izpostavlja nadaljevanje večjih projektov, med drugim prizadevanja za gorenjsko regijsko bolnišnico, nov dom za starejše, stanovanjsko gradnjo in rekonstrukcijo Savske ceste.
Njegov izzivalec bo nekdanji podžupan Janez Černe, ki ga je Rakovec junija 2025 razrešil. Černe je ustanovil stranko oziroma listo Mi smo iz Kranja in kampanjo vodi pod geslom »Za Kranj, ki deluje«. Med prednostnimi nalogami izpostavlja parkirišča, mestni promet, cene vrtcev, strateške projekte in boljše sodelovanje z državo.
Za županjo bo kandidirala tudi mestna svetnica Irena Dolenc. Kandidaturo podpirajo NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča, stranke pa so se dogovorile tudi za skupen nastop na volitvah v mestni svet.
Kot možni kandidat SDS se v medijih omenja še mestni svetnik Bojan Homan, vendar njegova kandidatura do konca avgusta še ni bila potrjena.
Na Gorenjskem večina aktualnih županov znova v boj
Poleg Kranja je odločitev znana v več gorenjskih občinah. Za tretji mandat bo v Škofji Loki kandidiral Tine Radinja, ponovno kandidaturo pa je po začetnem omahovanju potrdil tudi bohinjski župan Jože Sodja.
Za drugi mandat se nameravajo potegovati:
- jeseniški župan Peter Bohinec,
- tržiški župan Peter Miklič,
- župan Železnikov Marko Gasser,
- žirovski župan Franci Kranjc.
Radovljiški župan Ciril Globočnik bo kandidiral za peti mandat. Tokrat je že dobil potrjenega protikandidata: občinski odbor SDS je za župana določil 28-letnega občinskega svetnika Nejca Vobovnika. Ta poudarja prometno varnost, ceste, infrastrukturo, enakomernejši razvoj krajevnih skupnosti in večjo dostopnost župana občanom.
Za šesti mandat bosta kandidirala župan Gorij Peter Torkar in župan Gorenje vasi–Poljan Milan Čadež. Na Jezerskem bo aktualni župan Andrej Karničar iskal tretji mandat.
V Preddvoru je župan Rok Roblek na vprašanje o ponovni kandidaturi odgovoril z besedami »načeloma da«. Njegova odločitev je torej zelo verjetna, vendar je še ne moremo obravnavati kot povsem dokončno napovedano kandidaturo.
Odločitve do konca avgusta še niso dokončno potrdili cerkljanski župan Franc Čebulj, šenčurski župan Ciril Kozjek, nakelski župan Ivan Meglič in kranjskogorska županja Henrika Zupan.
Zagotovo pa bo novega župana dobila Žirovnica. Dosedanji župan Leopold Pogačar je po petih mandatih oziroma dvajsetih letih na čelu občine sporočil, da ne bo več kandidiral.
Nova Gorica: Levica stavi na Marka Rusjana
V Novi Gorici je kandidaturo napovedal Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za kulturo in nekdanji mestni svetnik. Kandidira s podporo Levice in lokalnega gibanja Goriška.si.
Rusjan med prednostnimi nalogami izpostavlja gradnjo dostopnih stanovanj, nova delovna mesta, sodelovanje z italijansko Gorico, kulturo in vključujoč razvoj občine. Aktualni župan Samo Turel iz Gibanja Svoboda do konca avgusta še ni sporočil, ali se bo potegoval za drugi mandat.
Kateri aktualni župani mestnih občin so že potrdili kandidaturo?
V nekaterih mestnih občinah za zdaj še ni znanih resnejših protikandidatov, so pa aktualni župani že napovedali boj za nov mandat:
- Gregor Macedoni v Novem mestu,
- Matija Kovač v Celju,
- Damjan Anželj v Murski Soboti,
- Tilen Klugler v Slovenj Gradcu,
- Nuška Gajšek na Ptuju.
Macedoni želi v Novem mestu nadaljevati večje prometne, stanovanjske, univerzitetne in infrastrukturne projekte. Kovač v Celju poudarja prometno ureditev, stanovanjsko politiko, zelene javne površine in energetsko samooskrbo. Anželj v Murski Soboti stavi na dokončanje obvoznice, stanovanjsko gradnjo, širitev gospodarskih con in druge začete projekte. Klugler in Gajšek prav tako napovedujeta nadaljevanje razvojne politike sedanjega mandata.
V Krškem, Velenju in še nekaterih mestnih občinah dokončne odločitve oziroma celotnega seznama kandidatov konec avgusta še ni bilo.
Za zdaj javno znanih več kot 30 imen, toda seznam se bo še močno podaljšal
Na podlagi javnih izjav kandidatov, strank in aktualnih županov je bilo do 28. avgusta mogoče zanesljivo identificirati več kot 30 napovedanih kandidatur. Ta številka nikakor ne predstavlja končnega števila kandidatov. Slovenija ima 212 občin, v številnih manjših občinah pa stranke in lokalne liste kandidatov še evidentirajo ali čakajo na začetek uradnih volilnih opravil.
Prvi pomemben datum bo 7. september, ko se začnejo volilna opravila in zbiranje podpisov podpore. Takrat bo postopoma postalo jasno, kateri neodvisni kandidati imajo dovolj podpore za vložitev kandidature. Dokončno sliko bomo dobili šele po izteku roka za vložitev kandidatur in po njihovem preizkusu na občinskih volilnih komisijah.
Do takrat je treba razlikovati med tremi skupinami imen:
- kandidati, ki so kandidaturo osebno in javno napovedali;
- kandidati, ki so jih že določile ali predstavile politične stranke;
- možni kandidati, o katerih se zgolj neuradno govori ali pa odločitve še niso sprejeli.
Prav zadnja skupina se bo v septembru najhitreje spreminjala. V več občinah bo veliko odvisno tudi od dogovorov med strankami in lokalnimi listami, saj lahko skupna podpora enemu kandidatu bistveno spremeni možnosti za uvrstitev v drugi krog.
Kdaj bodo lokalne volitve 2026?
Prvi krog lokalnih volitev bo v nedeljo, 15. novembra 2026. Volivci bodo izbirali župane, člane občinskih svetov in člane svetov krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti.
Za župana je izvoljen kandidat, ki prejme več kot polovico veljavnih glasov. Če v prvem krogu nihče ne doseže potrebne večine, se dva kandidata z največ glasovi pomerita v drugem krogu. Ta bo 29. novembra 2026.
Kandidate za župana lahko predlagajo politične stranke ali volivci. Kandidat, ki nastopa s podporo volivcev, mora zbrati podpise najmanj enega odstotka volivcev v občini, vendar najmanj 30 in največ 1.000 podpisov.
Najbolj odprta vprašanja pred začetkom kampanje
Pred uradnim začetkom kandidacijskih postopkov ostaja odprtih več pomembnih vprašanj. V Ljubljani se čaka na odločitev Urške Klakočar Zupančič in Antona Ropa ter na morebitnega kandidata Gibanja Svoboda. V Mariboru bo ključno, ali bo Saša Arsenovič kandidiral za nov mandat. V Novi Gorici še ni znana odločitev Sama Turela, v Kopru pa ni potrjeno, ali bo res kandidiral Nik Popovič.
Na Gorenjskem se bodo kandidature še dopolnjevale predvsem v občinah, kjer aktualni župani svoje odločitve še niso dokončno sporočili. Posebej zanimiva bo Žirovnica, kjer po dvajsetih letih odhaja Leopold Pogačar in se odpira popolnoma nova volilna tekma.
Čeprav je do volitev še nekaj časa, je že jasno, da lokalne volitve 2026 ne bodo zgolj rutinsko potrjevanje aktualnih županov. V več občinah se napovedujejo generacijski spopadi, vrnitve znanih političnih obrazov, nove lokalne liste in kandidature ljudi, ki doslej niso bili del klasične strankarske politike.
Članek povzema javno dostopne podatke, objavljene do 28. avgusta 2026. Ker kandidature še niso uradno vložene in potrjene, se lahko seznam kandidatov spremeni.
Viri:

