V ponedeljek bo državni zbor odločal o eni najbolj odmevnih sprememb volilne zakonodaje v zadnjih letih. Predlog novele zakona o lokalnih volitvah predvideva, da bi državljani tretjih držav izgubili pravico glasovati na lokalnih volitvah, čeprav jo v Sloveniji uživajo že več kot dve desetletji.

Predlog je sprožil burne odzive doma in v tujini. Zaskrbljenost je izrazil Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, kritičen pa je tudi Zagovornik načela enakosti. V ospredju razprave je vprašanje, kdo naj odloča o življenju v lokalnih skupnostih – zgolj državljani ali vsi prebivalci, ki v občini živijo, delajo in prispevajo k njenemu razvoju.

Kaj predvideva predlog zakona?

Predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah so vložili poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resnice. Največ pozornosti je deležna določba, ki bi državljanom tretjih držav odvzela aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah.

To pomeni, da tujci iz držav zunaj Evropske unije, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, ne bi mogli več oddati svojega glasu pri izbiri županov in občinskih svetnikov.

Poleg tega novela predvideva tudi ponovno možnost oblikovanja več volilnih enot za volitve v organe ožjih delov občin, kot so krajevne, vaške in četrtne skupnosti.

Če bo zakon sprejet, bi začel veljati praktično takoj in bi se uporabljal že na letošnjih lokalnih volitvah, ki bodo 15. novembra.

Zakaj je sprememba tako občutljiva?

Državljani tretjih držav imajo v Sloveniji pravico glasovati na lokalnih volitvah že od leta 2002. V tem času je ta pravica postala ustaljen del lokalnega političnega sistema.

Po ocenah bi sprememba lahko vplivala na več kot 100.000 prebivalcev Slovenije, ki sicer nimajo slovenskega državljanstva, vendar v državi živijo, delajo, plačujejo davke in uporabljajo lokalne storitve.

Prav zaradi tega se je odprla razprava o tem, ali naj lokalne skupnosti predstavljajo vse svoje prebivalce ali zgolj državljane Republike Slovenije.

Opozorilo iz Sveta Evrope

Predsednica Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Gunn Marit Helgesen je izrazila resno zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb.

Posebej je opozorila na načelo stabilnosti volilne zakonodaje. Po evropskih priporočilih se pomembnih volilnih pravil praviloma ne spreminja v letu pred volitvami, saj lahko takšne spremembe vplivajo na legitimnost in predvidljivost volilnega procesa.

V Svetu Evrope menijo, da je časovna umestitev sprememb problematična, saj naj bi bile lokalne volitve že čez nekaj mesecev. Zato so za mnenje zaprosili tudi Beneško komisijo, ki velja za enega najpomembnejših evropskih posvetovalnih organov na področju ustavnega in volilnega prava.

Kaj pravi Zagovornik načela enakosti?

Še ostrejši je bil Zagovornik načela enakosti, ki je poslance pozval k umiku predloga.

Po njegovem mnenju ustava ne izhaja zgolj iz državljanstva, temveč tudi iz načela, da lokalno samoupravo uresničujejo prebivalci občine. Ker je zakonodajalec tujcem s stalnim prebivališčem to pravico že priznal, bi moral za njen odvzem predstaviti posebej tehtne in ustavno dopustne razloge.

Zagovornik opozarja, da predlagatelji takšnih razlogov niso ustrezno predstavili. Obenem izpostavlja možnost diskriminacije na podlagi državljanstva ter posredno tudi na podlagi etničnega oziroma narodnega porekla.

Po njihovem mnenju je vprašljiva tudi skladnost predloga z nekaterimi evropskimi standardi in mednarodnimi obveznostmi Slovenije.

Kako je to urejeno drugod po Evropi?

Evropske države imajo na tem področju zelo različne ureditve.

V nekaterih državah lahko na lokalnih volitvah glasujejo zgolj državljani države in državljani drugih članic Evropske unije. Drugod imajo volilno pravico tudi državljani tretjih držav, če imajo stalno prebivališče in v državi živijo določeno število let.

Zagovorniki širše volilne pravice poudarjajo, da lokalne odločitve vplivajo na vse prebivalce občine, ne glede na njihovo državljanstvo. Nasprotniki pa menijo, da bi morala biti volilna pravica tesneje povezana z državljanstvom in formalno politično pripadnostjo državi.

Razprava, ki presega lokalne volitve

Čeprav gre na prvi pogled za tehnično spremembo volilne zakonodaje, razprava odpira precej širša vprašanja. Med njimi so razumevanje državljanstva, vključevanje priseljencev v družbo, pomen lokalne demokracije ter odnos Slovenije do evropskih priporočil in standardov.

Ponedeljkovo glasovanje bo zato pomembno ne le za organizacijo letošnjih lokalnih volitev, temveč tudi za prihodnjo razpravo o tem, kdo vse naj ima pravico sodelovati pri odločanju o skupnostih, v katerih živi.

Ne glede na izid glasovanja pa je že zdaj jasno, da gre za eno najpomembnejših političnih in pravnih razprav pred letošnjimi lokalnimi volitvami.