Šokantno pa je nekaj drugega.

»Odpraviti petletni rok in uvesti triletni rok ni nič drugega kot norčevanje iz normiranih s.p.,« opozarja davčni strokovnjak mag. Ivan Simič. (vir)

Vlada je sicer po kritikah priznala, da je bila petletna prepoved ponovnega vstopa v sistem normiranega s.p. napaka, a rešitev, ki jo zdaj predlaga, je po mnenju Simiča zgolj kozmetična. Namesto petih let se uvaja triletna omejitev.

»Za normirani s.p. je skoraj vseeno, ali je prepoved petletna ali triletna,« pravi Simič in se sprašuje, zakaj mora takšna prepoved sploh obstajati.

A to še ni bistvo problema.

Tudi če ravnaš po zakonu, te lahko obtožijo zlorabe

Kot opozarja Simič, največjo nevarnost predstavlja četrti odstavek 74. člena ZDavP-2. Ta davčnemu organu omogoča, da tudi ravnanja, ki so povsem skladna z zakonom, označi kot zlorabo davčnih predpisov.

To pomeni, da lahko FURS zavezancu očita zlorabo že zato, ker je ob izstopu iz sistema normiranega s.p. prihodke prilagodil zakonskim mejam – čeprav je ravnal zakonito.

»Zakon naj bo jasen in tak, da ne omogoča takšnih razlag,« poudarja Simič in dodaja, da smo podobno prakso že videli pri obdavčitvi prodaje lastnih poslovnih deležev, kjer je davčni organ kljub jasni zakonski spremembi posegal po institutu zlorabe.

Zakaj država sploh postavlja omejitve?

Po Simičevem mnenju bi bila rešitev preprosta: ukinitev časovne omejitve. Normirani s.p. bi morali imeti možnost vstopa in izstopa iz sistema brez umetnih ovir.

»Država ne bo propadla zaradi normiranih s.p.,« pravi Simič in opozarja, da ti v povprečju pogosto plačajo celo več dohodnine kot podjetniki, ki vodijo poslovne knjige.

Vprašanje zato ostaja:
so omejitve res namenjene pravičnosti – ali zgolj iskanju napak pri zavezancih?