Slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje je v začetku januarja doseglo nov zgodovinski mejnik. V četrtek, 8. januarja 2026, je bil med 8. in 9. uro zjutraj zabeležen najvišji povprečni odjem električne energije doslej – skoraj 2.300 megavatov (MW).

Gre za rekordno konično obremenitev, ki je posledica kombinacije izjemno nizkih temperatur, povečanega električnega ogrevanja ter omejene proizvodnje iz obnovljivih virov, predvsem sončnih elektrarn.

Mrzel začetek leta 2026

Letošnja zima je Slovenijo presenetila z več zaporednimi izredno mrzlimi in oblačnimi dnevi. Temperature so se 8. januarja spustile globoko pod ničlo:

• v Ljubljani okoli –9 °C,
• v Murski Soboti –17 °C,
• na Babnem polju celo –25 °C.

V takšnih razmerah so toplotne črpalke, električni grelci in drugi sistemi za ogrevanje delovali s polno močjo. Dodatno obremenitev omrežja je povzročila snežna odeja, ki je prekrila velik del sončnih elektrarn in praktično onemogočila njihovo proizvodnjo – tudi ob morebitnem sončnem obsevanju.

Nov rekord presegel dosedanjega

V omenjeni jutranji uri je bil povprečni odjem iz prenosnega omrežja 2.299,7 MW (brez upoštevanih izgub v omrežju), kar pomeni nov zgodovinski rekord maksimalne konice.

Prejšnji rekord je segal v marec 2018, ko je odjem znašal 2.228 MW. V prenosno omrežje so takrat – podobno kot danes – vključeni zaprti distribucijski sistemi večjih industrijskih porabnikov, vseh pet elektrodistribucijskih podjetij ter Črpalna elektrarna Avče, ko deluje v črpalnem režimu.

Kaj pomeni skoraj 2.300 MW?

Za lažjo predstavo: 2.300 MW je izjemno velika moč za slovenski energetski sistem. Primerljiva je s skupno instalirano močjo skoraj vseh največjih elektrarn v Sloveniji:

• Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ): 1.029 MW,
• Jedrska elektrarna Krško (NEK): 696 MW,
• Črpalna hidroelektrarna Avče (generatorski režim): 185 MW,
• Termoelektrarna Brestanica (TEB): 297 MW.

Tudi če bi vse te elektrarne hkrati obratovale s polno močjo, bi bila njihova skupna instalirana moč še vedno komaj primerljiva z zabeleženim odjemom. Šele z dodatkom večjih hidroelektrarn, kot je na primer HE Zlatoličje, se skupna moč približa rekordni porabi.

Sonca ni, vetra ni – od kod nam sploh energija?

Ko se temperature spustijo globoko pod ničlo, poraba električne energije skokovito naraste. Hkrati pa prav v takšnih razmerah odpovejo tisti viri, na katere se v zadnjih letih vse bolj zanašamo. Sončne elektrarne so pod snegom ali v megli, vetra pogosto ni, hidroelektrarne pa so omejene z nizkimi pretoki in zimskim režimom obratovanja.

Težišče oskrbe v takšnih razmerah tako pade na klasične stabilne vire. Ključno vlogo ima Jedrska elektrarna Krško, ki ne glede na vreme zagotavlja zanesljivo in neprekinjeno proizvodnjo. Pomemben steber ostajajo tudi termoelektrarne, predvsem Termoelektrarna Šoštanj in Termoelektrarna Brestanica, ki se vključujejo prav takrat, ko sistem potrebuje hitro razpoložljivo moč.

Del potrebne električne energije Slovenija v takšnih konicah uvozi iz sosednjih držav. To samo po sebi ni nič neobičajnega – elektroenergetski sistemi v Evropi so tesno povezani. Težava nastopi v trenutkih, ko hude zimske razmere prizadenejo širšo regijo, saj takrat elektrike primanjkuje povsod, uvoz pa postane dražji in manj zanesljiv.

Rekordni odjem v začetku januarja je tako razkril ključno dilemo energetske prihodnosti: več kot je električnega ogrevanja in več kot je odvisnosti od vremena, večje so konične obremenitve sistema. To odpira vprašanja o zadostnih rezervah, hranilnikih energije in o vlogi klasičnih proizvodnih virov, ki jih država postopoma zapira ali zmanjšuje.

Ob ekstremnih zimah se zato znova pojavlja vprašanje, ki ga zadnja leta skoraj ni bilo slišati: ali bomo ob vse pogostejših vremenskih ekstremih prisiljeni ohranjati – ali celo ponovno aktivirati – tudi danes že zaprte ali odpisane proizvodne zmogljivosti?

Globalna primerjava

Čeprav je takšna obremenitev za Slovenijo izjemna, v svetovnem merilu ni neobičajna. Največje elektrarne na svetu dosegajo večkratnik te moči:

• Jez Treh sotesk na Kitajskem: 22.500 MW,
• Itaipu (Brazilija/Paragvaj): približno 14.000 MW,
• Xiluodu na Kitajskem: 13.860 MW,
• sončni park Bhadla v Indiji: 2.700 MW.

Pomembno pa je poudariti, da instalirana moč predstavlja teoretični maksimum, ne pa dejanske proizvodnje v danem trenutku.

Pregled ključnih proizvodnih zmogljivosti elektrarn v Sloveniji

Elektrarna / vir	Tip elektrarne	Instalirana moč (MW)	Opomba
Jedrska elektrarna Krško (NEK)	jedrska	696 MW	Stabilna proizvodnja, neodvisna od vremena
TE Šoštanj (TEŠ)	termo (premog)	1.029 MW	Blok 6: 600 MW, ključna konična rezerva
TE Brestanica (TEB)	plinska	297 MW	Hitro zagonljive enote, sistemske rezerve
ČHE Avče (generatorski režim)	črpalna HE	185 MW	Kratkoročna konična moč
HE Zlatoličje	hidro	126 MW	Odvisna od pretokov
HE Formin	hidro	116 MW	Dravska veriga
HE Moste	hidro	72 MW	Sava
HE Doblar	hidro	52 MW	Soča
Sončne elektrarne (skupaj)	sončne	~1.100 MW	V zimskih razmerah pogosto omejene (cca 30 – 55 MW)
Vetrne elektrarne (skupaj)	vetrne	~10 MW	Trenutno zanemarljiv delež

---

Kako brati to tabelo?

• Instalirana moč pomeni najvišjo teoretično moč, ne dejanske proizvodnje.
• V zimskih jutranjih konicah (kot 8. januarja) sončne in vetrne elektrarne praktično ne prispevajo.
• Težišče oskrbe takrat nosijo NEK, TEŠ, plinske enote in uvoz.

---

Rekordni odjem skoraj 2.300 MW pomeni, da Slovenija v najhujšem mrazu porabi več elektrike, kot jo lahko v istem trenutku proizvede večina domačih virov skupaj.

Sporočilo za prihodnost energetike

Rekordni zimski odjem je jasen signal, da elektrifikacija ogrevanja, podnebni ekstremi in večja odvisnost od vremena hitro povečujejo konične obremenitve elektroenergetskega sistema. To bo v prihodnjih letih zahtevalo:

• dodatne naložbe v omrežje,
• večjo prožnost sistema,
• razvoj hranilnikov energije in
• pametno upravljanje porabe.

Hkrati pa dogodek potrjuje, da je slovensko prenosno omrežje robustno in zanesljivo, saj je tudi v izjemnih razmerah delovalo brez motenj.