
Digitalizacija prostitucije – kako dejting aplikacije prevzemajo vlogo zvodnikov
Share This Article
Svet se digitalizira, ljudje se digitaliziramo, digitalizirajo se produkti in storitve, nenazadnje pa se digitalizira tudi greh. Ta pač nikoli ni prav daleč od človeka. Vprašanje je zgolj to, ali ima na spletu boljši potencial za rast, kot sicer.
Dejstvo je, da je pomemben del spletnega prometa (klikov) namenjena pornografiji, igram na srečo in povezanim zadevam. Po statistikah sodeč je Pornhub skoraj tako velik kot Youtube, kar je zgovoren podatek, če upoštevamo dejstvo, da (v grobem) ponuja zgolj eno kategorijo vsebin.
Dodatno je vredno omeniti še dejstvo, da je med top 20 obiskanih strani na spletu uvrščenih 4-5 pornografskih, ki pa v skupnem obisku precej presegajo obisk omrežja Youtube. Pornografski portali kot skupina so torej ena največjih kategorij interneta, ki je po obisku skoraj primerljiva s socialnimi omrežji.
Brez pornografske industrije internet in YouTube ne bi izgledala tako, kot ju poznamo danes. Mnoge inovacije – od plačilnih sistemov do videostreaminga in modelov spletnega oglaševanja – so bile preizkušene, izpiljene in uveljavljene prav v pornografiji, preden so jih prevzeli ostali (vir).
Ena od vej pornografije pa je “dating”. Že ob obisku teh ali onih portalov kmalu lahko opazimo prepletenost med iskanjem partnerjev in goloto.
Zmenkarije se selijo na splet
Če iščete partnerja v letu 2025, ali zgolj avanturo je skoraj samoumevno, da boste vsaj enkrat odprli aplikacijo ali spletni portal za zmenke. Leta 2005 je spletne zmenke uporabljala le dobra desetina odraslih – te smo takrat nekoliko postrani gledali – danes pa jih uporablja že skoraj tretjina. To pomeni več kot 350 milijonov ljudi po vsem svetu. Do leta 2028 naj bi se to število povzpelo na 432 milijonov.
Od leta 2005, ko je spletne zmenke uporabljala le dobra desetina odraslih, je uporaba takšnih storitev narasla za skoraj trikrat – danes jih uporablja že približno tretjina, v svetu pa to pomeni več kot 350 milijonov aktivnih uporabnikov.
Aplikacije, kot so Tinder, Bumble, Seeking in številni lokalni portali, so postale stalnica vsakdana. Za mnoge mlajše generacije je to celo primarni način spoznavanja. Namreč več kot polovica ljudi med 18 in 24 let se je s partnerjem že srečala prek spleta. Iskanje partnerjev se je digitaliziralo tako kot vse drugo: od nakupov do dela.
Več kot polovica ljudi med 18 in 24 let se je s partnerjem že srečala prek spleta.
Mladi torej iščejo partnerje s pomočjo spleta. Če bi bilo drugače, bi bilo že skoraj čudno, kajne? Pri tem pa pridemo do ključnega vprašanja: kdo so tisti, ki jim to omogočajo, kako to počnejo in kakšne so njihove ambicije?
Na prvi pogled gre za “nedolžne” tehnološke platforme. A ko pogledamo pod površje, ugotovimo, da gre za gigantska podjetja, ki upravljajo enega najbolj donosnih trgov digitalne ekonomije – trg intime. Tinder je del korporacije Match Group, ki obvladuje tudi aplikacije Hinge, OkCupid in Plenty of Fish. Bumble je šel na borzo z večmilijardno vrednostjo. Seeking je specializirano za t. i. “sugar dating”, v katerega je že v sami zasnovi vgrajena ideja kompenzacije.
Skoraj čudno bi bilo, če bi se dating industrija opravljala popolnoma ločeno od pornografske. In naj vas pomirimo, nič ni čudnega, obe sta med seboj zelo lepo a diskretno povezani.
Kako se prepletajo ponudniki datinga in pornografije
Največji pornografski portali, kot so Pornhub, RedTube in YouPorn, so dolgo delovali pod okriljem konglomerata MindGeek (danes Aylo), ki je bil financiran s strani velikih investicijskih skladov, kot sta JPMorgan Chase (Ena največjih bančnih in finančnih institucij na svetu) in Fortress Investment Group (Ameriški zasebni investicijski sklad).
Leta 2023 je MindGeek prevzela kanadska zasebna kapitalska družba Ethical Capital Partners, ki se javno predstavlja kot vlagatelj, ki želi industrijo »očistiti« in narediti bolj transparentno. Na drugi strani pa ima Match Group, lastnik Tinderja in večine večjih dejting aplikacij, tržno kapitalizacijo več deset milijard dolarjev in sledi povsem enaki logiki – monetizaciji intime prek naročnin, algoritmov in oglaševanja.
Industrijski trend so očitno dojeli tudi lastniki portala Ona-on, iz katerega lahko sedaj v primeru nuje pobegnete na portal Urgenca, kjer lahko s plačilom kompenzirate svoje primanjkljaje.
V obeh primerih gre za isto ekonomijo “želje“, kjer se kapital in interesi vlagateljev ne razlikujejo bistveno, ne glede na to, ali prodajajo “ljubezen” ali “užitek”.
Iz omenjenega lahko zaključimo, da ponudniki torej niso samo posredniki, ampak aktivno oblikujejo pravila igre. Z algoritmi določajo, kdo koga vidi, z naročninami uravnavajo dostop in z oglaševanjem ter zbiranjem podatkov monetizirajo še tisto, kar se uporabniku zdi najbolj intimno – njegove želje, navade in preference.
Novodobni zvodniki niso algoritmi
Na prvi pogled se zdi, da gre za “ponesrečen slučaj”, kjer so bile nič hudega sluteče aplikacije “zlorabljene” za umazane namene posameznikov. A se pri bolj poglobljenem vpogledu izkaže, da je bila infrastruktura pravzaprav točno tako zamišljena. Povezovanje sorodnih industrij (trgov) je že od nekdaj zelo učinkovito (avtomehanik zasluži tudi na rezervnih delih).
Trg prodaje spolnih uslug je danes zlahka dosegljiv vsakemu lastniku pametnega telefona.
Problematika, ki jo omenjena situacija odpira, pa niso dobički, niti ne toliko osebni podatki. Problematika je v dostopnosti trga. Namreč v omenjeni situaciji imajo mlada dekleta (in fanti) brezstičen dostop do trga oz. do kupcev. V nekaj klikih lahko prestopijo prag, ki je bil včasih bistveno višji, saj je zahteval fizične stike, omrežja in tveganja. Danes pa je dovolj zgolj profil na aplikaciji in pripravljenost, da se s “kompenzacijo” ujame kot nekaj povsem običajnega.
S tem se briše razlika med zmenkarijami in prostitucijo.
Kupec se lahko prepričuje, da je zgolj velikodušen romantični zapeljivec, ponudnik pa, da je zgolj nekdo, ki zna izkoristiti pozornost in darila.
A v resnici gre za isto logiko kot pri klasičnem zvodništvu – le da je tokrat zvodnik neviden, digitaliziran in vedno dosegljiv. In prav v tej dostopnosti se skriva hudič, normalizacija prostitucije v vsakdanji digitalni izkušnji.

