Ko danes pomislimo na pivo, si ga predstavljamo kot rumeno pijačo z značilno grenčico hmelja. A v zgodnjem srednjem veku hmelj sploh ni bil osnovna sestavina. Takrat so varili t. i. gruit – pivo, začinjeno z različnimi zelišči, kot so rman, pelin, vresa, brin in druga lokalna zelišča.
Ta zelišča so pivu dodajala okus in blage učinke (od prebavnih do rahlo psihoaktivnih), hkrati pa so bila del ljudskega zdravilstva. Gruit je bil bolj raznolik in od kraja do kraja drugačen, saj je vsak pivovar uporabljal lastne rastline.

@ramblinghenry They replaced ancient herbs with something that sedates you. Beer didn’t always mess with your hormones — it used to do the opposite. Time to remember what was lost… and bring it back. #beer #alcohol #didyouknow #history #biology ♬ Intro – Mad Dog

Vloga žensk in skupnosti

Pivo je bilo takrat pogosto pripravljeno doma, in to večinoma v ženskih rokah. Tako je imelo pomembno vlogo v družinskem in skupnostnem življenju. Ženske so varile pivo za vsakdanjo porabo, pa tudi za posebne priložnosti in obrede.

Zakaj se je uveljavil hmelj

V 12. stoletju je postopoma prišlo do velike spremembe – hmelj je začel nadomeščati zeliščne mešanice. Razlogi za to so bili predvsem praktični:

• Daljša obstojnost: hmelj vsebuje snovi, ki delujejo kot naravni konzervans, zato se je pivo manj kvarilo.
• Stabilnejši okus: omogočal je enotno kakovost in manj razlik med serijami.
• Trgovski in davčni interesi: oblasti so lažje nadzorovale in obdavčile enotno surovino kot raznolike lokalne zeliščne mešanice.

S tem se je začelo tudi premikanje pivovarstva iz gospodinjstev in lokalnih tradicij v samostane in cehe, kjer je postajalo bolj organizirano in moško dominirano.

Hmelj in hormoni – resnica brez mita

Pogosto se omenja, da je hmelj “estrogeničen”. Res je: hmelj vsebuje fitoestrogene (zlasti spojino 8-prenilnaringenin), ki imajo šibek hormonski učinek.
Toda raziskave kažejo, da so količine v običajnem pivu prenizke, da bi imele pomemben vpliv na zdravje ali “moško moč”. Zato trditve, da je bil hmelj uveden za “umirjanje moških”, nimajo zgodovinskih dokazov – gre bolj za sodoben mit.

Kaj smo izgubili z izginotjem gruita

Čeprav hmelj prinaša prednosti, je z njim izginil tudi del znanja o zdravilnih rastlinah in raznolikost okusov. Danes se ta dediščina počasi vrača – številne craft pivovarne ponovno eksperimentirajo z gruitom, kar prinaša zanimive okuse in povezavo s starodavno tradicijo.

Zaključek

Res je, da pivo nekoč ni bilo hmeljno, temveč zeliščno in pogosto v domeni žensk. Res je tudi, da je hmelj omogočil razvoj piva, kot ga poznamo danes, predvsem zaradi boljše obstojnosti in standardizacije.
Ni pa res, da je bil hmelj uveden kot načrtno orodje za oslabitev moške vitalnosti – to spada v področje mitov.

Danes imamo srečo, da lahko spet okušamo obe tradiciji: sodobno pivo s hmeljem in obujene različice starodavnega gruita.