Bitcoin je v petek presegel vrednost 117 tisoc dolarjev za kovanec, kar predstavlja najvisjo raven doslej. K rasti so prispevali povecan interes velikih vlagateljev in naklonjena politika ZDA, ki spodbuja razvoj kriptovalut. V prispevku analiziramo razloge za skok in posledice za druge digitalne valute.

Trg kriptovalut je znan po svoji volatilnosti, vendar tokratni dvig bitcoina ni posledica zgolj spekulacij manjsih vlagateljev. Po podatkih borz je cena bitcoina v petek do 10. ure po slovenskem casu poskocila na 117.860 dolarjev, kar je približno 26 odstotkov vec kot na zacetku leta. Predhodni rekord je znašal okoli 111.600 dolarjev. Analitiki rast pripisujejo t. i. institucionalnemu kopicenju – velike banke, skladi in korporacije kupujejo bitcoin kot zascito pred inflacijo in kot del strateskih rezerv.

Pomemben dejavnik je tudi pro-kripto usmeritev ameriske administracije. Predsednik ZDA je marca ustanovil stratesko rezervo kriptovalut in na vodilne polozaje v regulatornih agencijah imenoval ljudi, ki so naklonjeni digitalnim sredstvom. Med njimi sta Paul Atkins, novi predsednik Komisije za vrednostne papirje (SEC), in podjetnik David Sacks, ki skrbi za podrocje umetne inteligence v Beli hisi. Trumpova druzinska podjetja medtem nacrtujejo ustanovitev borznega sklada (ETF), ki bi vlagal v vec kriptovalut, vključno z bitcoinom. Tudi zaradi taksnih potez je narascalo zaupanje, da ameriska politika ne bo zatirala panoge.

Vzoredno z bitcoinom je mocno poskokila tudi druga najvecja kriptovaluta ether, ki je v dveh dneh zrasla za priblizno osem odstotkov. Kakšne so posledice? Na eni strani vecji vstop institucionalnih vlagateljev prinas a stabilnost in legitimnost, na drugi strani pa lahko poostrena regulacija, ki jo pripravlja SEC, spremeni dinamiko trga. Slovenski vlagatelji bi morali biti pozorni na volatilnost, preveriti, kako so njihovi portfelji uravnotezeni, in spremljati novice o regulativi, saj se lahko razmere hitro spremenijo.