Čeprav je bilo konec lanskega leta videti, da se bo Slovenija vendarle premaknila naprej pri uvedbi davka na nepremičnine, so iz ministrstva za finance zdaj sporočili: priprave ustavljajo.

Davek, ki ga (še) ne bo

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je za Forbes Slovenija potrdilo, da v letu 2025 ne bodo nadaljevali z uvajanjem davka na nepremičnine. Gre za pomembno spremembo smeri, saj je bila pred tem vlada precej odločna v načrtih za obdavčitev lastnikov več stanovanj, predvsem z namenom povečanja dostopnosti stanovanj za prebivalce.

Ministrstvo poudarja, da je uvedba tovrstnega davka možna šele, ko bodo izpolnjeni določeni predpogoji – predvsem na področju urejanja trga najemnih stanovanj in izboljšanja pravne zaščite tako najemnikov kot najemodajalcev.

Pravna varnost in preglednost

V sporočilu za javnost so zapisali, da s pristojnimi resorji pripravljajo ukrepe za:

• izboljšanje pravne varnosti udeležencev na stanovanjskem trgu,
• povečanje ponudbe najemnih stanovanj,
• prenovo sistema registracije najemnih pogodb.

Ministrstvo namreč opozarja, da je brez pravno preglednega in stabilnega najemnega trga vsak davčni ukrep lahko kontraproduktiven – predvsem v času, ko so cene nepremičnin in najemnin že visoke, tržni pogoji pa nepredvidljivi.

Kakšni so bili prvotni načrti?

Predlog izhodišč za obdavčitev premoženja, ki je vključeval tudi nepremičninski davek, je vlada predstavila konec leta 2024. Cilj: obdavčiti lastnike dveh ali več stanovanjskih nepremičnin ter tiste, ki posedujejo stavbno zemljišče. Predlagana stopnja davka je znašala 1,45 % posplošene vrednosti nepremičnine (po ocenah Geodetske uprave – GURS). Prva nepremičnina bi ostala izvzeta – zanjo bi se še naprej plačevalo NUSZ.

Ministrstvo je ocenilo, da bi nov davek letno prinesel približno 700 milijonov evrov dodatnih prilivov v državni proračun.

Zaščita najemnikov in nadzor trga

Namesto davčnih ukrepov bo vlada prednost namenila reševanju pravnih in sistemskih težav na trgu najemnih stanovanj. To vključuje:

• boljšo zaščito pravic najemnikov in spodbude za zakonito oddajanje stanovanj,
• učinkovitejše reševanje najemnih sporov (tudi z vključevanjem pravosodnega ministrstva),
• izboljšanje sistema registracije najemnih pogodb za preprečevanje sive ekonomije.

Kot poudarjajo, so urejeni podatki o najemnem trgu nujni za ustrezno izvajanje davčne politike, pa tudi za boljše načrtovanje stanovanjske in socialne politike.

Več javnih stanovanj in hitrejša gradnja

Hkrati vlada nadaljuje z ukrepi za povečanje števila javnih najemnih stanovanj. Med drugim načrtujejo tudi:

• spodbude za hitrejšo pozidavo stavbnih zemljišč,
• poenostavitev postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj.

Najprej sistemske rešitve, šele nato davek

Ministrstvo za finance zaključuje, da dokler omenjene rešitve ne bodo uresničene, nadaljevanje aktivnosti glede uvedbe nepremičninskega davka ni smiselno. Cilj ostaja: oblikovanje takšnih ukrepov, ki bodo tesno povezani s širšo stanovanjsko politiko in ne bodo ogrozili že tako krhkega trga nepremičnin.