“Trump bi Evropi ugasnil internet”? Ne, Forbes – ugasnili bi vam AWS.
Share This Article
V začetku junija 2025 je slovenska izdaja Forbes objavila članek z naslovom Trump bi lahko Evropi ugasnil internet. Članek povzema opozorila ameriškega think-tanka Hudson Institute, ki naj bi preučeval možne scenarije prihodnje zunanjepolitične doktrine Donalda Trumpa. Glavni poudarek: če bi Evropa zavzela preveč nevtralen položaj v geopolitičnih sporih (npr. glede Kitajske), bi ameriška administracija lahko prekinila dostop do ameriških ponudnikov oblačnih storitev, kot so Amazon Web Services (AWS), Microsoft Azure in Google Cloud.
Toda namesto da bi članek dejansko razložil tehnološke in strateške posledice takšnega ukrepa, že v naslovu dramatično napove “ugasnitev interneta”. In s tem prestopi mejo med resno novinarsko analizo in senzacionalizmom – ter zaključi z elegantno promocijo podjetja OVHcloud.
Preberite tudi:
Kaj bi se res zgodilo?
Če bi ameriška vlada dejansko prepovedala svojim podjetjem sodelovanje z evropskimi naročniki, Evropa ne bi ostala brez interneta.
Ponavljam: interneta ni mogoče kar “ugasniti”, saj gre za globalno mrežo med seboj povezanih strežnikov, omrežij in ponudnikov dostopa (ISP-jev). Kar bi bilo onemogočeno, so posamezne oblačne storitve – kar pa je vseeno resna grožnja za:
- večje evropske korporacije, ki gostujejo na AWS ali Azure,
- podjetja, ki uporabljajo SaaS aplikacije, povezane z ameriškimi oblaki,
- številne javne sisteme, ki (morda nevede) temeljijo na teh platformah.
Forbesov senzacionalizem in OVHcloud
Naslov, da bi Trump Evropi ugasnil internet, je zavajajoč in pretirano alarmističen. Namesto da bi članek bralcu pojasnil, kako deluje infrastruktura interneta in oblačnih storitev, straši z apokaliptičnimi scenariji. Resnični problem ni Trump, temveč:
- Evropska odvisnost od ameriških tehnologij,
- pomanjkanje konkurenčnih evropskih rešitev,
- pomanjkanje digitalne strategije EU glede ključne infrastrukture.
Na koncu članka se kot rešitev elegantno pojavi OVHcloud, francoski ponudnik oblačnih storitev, ki naj bi predstavljal evropsko alternativo. Brez resne primerjave ali opozorila, da OVHcloud po obsegu, robustnosti, zanesljivosti in podpori nikakor ne dosega ravni AWS-a, Azure ali GCP-ja.
Zato celoten članek izpade kot kombinacija dramatičnega naslova in prikrite promocije.
Kaj bi moral članek dejansko obravnavati?
Namesto bombastičnih naslovov bi moral članek ponuditi natančno razlago ozadja, na katerem bi lahko javnost, podjetja in odločevalci razumeli resnične izzive digitalne suverenosti Evrope. Spodaj so štiri ključne točke, ki bi morale biti v ospredju vsake resne obravnave te teme:
1. Internet ≠ oblačne storitve
Evropska javnost pogosto enači pojma »internet« in »oblak«. To je napačno in zavajajoče.
- Internet je globalna infrastruktura za prenos podatkov – skupek omrežij, kablov, protokolov in naprav, ki omogočajo, da se informacija pretoči z ene točke sveta na drugo.
- Oblačne storitve (cloud) pa so komercialne storitve, ki na tej infrastrukturi delujejo. AWS, Azure in GCP ponujajo storitve gostovanja, procesiranja, shranjevanja in raznih platform (npr. AI, baze podatkov, virtualne infrastrukture).
Če ZDA prekinejo dostop do oblaka, internet deluje naprej. Toda aplikacije, podatkovne baze, spletne trgovine in sistemi, ki delujejo na ameriških oblakih – pa ne več.
2. Evropska odvisnost od ameriških oblakov je zelo visoka
Mnoga evropska podjetja in institucije niso niti popolnoma seznanjene, kako globoko so vgrajene ameriške storitve v njihovo poslovanje. Po ocenah analitičnih hiš:
- AWS in Azure imata skupaj več kot 70 % tržni delež v EU za IaaS (infrastruktura kot storitev).
- Številne evropske banke, državne agencije, zdravstveni sistemi uporabljajo njihove storitve, pogosto preko lokalnih IT integratorjev.
- Tudi evropski SaaS ponudniki (npr. fintech podjetja) svoje aplikacije večinoma gradijo na ameriških oblakih.
To pomeni, da bi tudi če uporabnik ne uporablja neposredno AWS, še vedno lahko bil posredno prizadet – ker aplikacija ali storitev, ki jo uporablja, gostuje tam.
3. Evropa že leta govori o digitalni suverenosti – a konkretnih rešitev je malo
EU je večkrat poudarila potrebo po digitalni neodvisnosti. Nastal je celo projekt GAIA-X, katerega cilj je vzpostaviti evropsko podatkovno infrastrukturo. A rezultat?
- Projekt je počasen, nepregleden in se pogosto izgublja v birokraciji.
- Tudi GAIA-X se v praksi zanaša na tehnološke komponente, ki prihajajo iz ZDA.
- Francoski OVHcloud je eden redkih resnih ponudnikov, vendar nima globalne mreže, storitve so manj robustne, podpore in zmogljivosti je manj.
Evropa ima sredstva, znanje in trg – a nima enotne strateške usmeritve, ki bi razvila konkurenčen in zaupanja vreden digitalni ekosistem.
4. Odklop ameriških oblakov bi prizadel konkretne sektorje – ne pa kar celotne »Evrope«
Namesto splošne panike bi bilo treba pokazati, kdo konkretno bi bil prizadet:
| Sektor | Posledice morebitnega odklopa |
|---|---|
| E-trgovina | Nedostopnost spletnih trgovin, ki gostujejo na AWS (npr. Shopify infrastruktura). |
| Finančne storitve | Zamiki ali onemogočen dostop do platform, ki uporabljajo GCP/AWS (npr. bančne aplikacije, plačilni sistemi). |
| Zdravstvo | Nedelovanje zdravstvenih aplikacij, ki so integrirane v ameriški cloud. |
| Državna uprava | Prekinitev storitev pri pogodbenih izvajalcih, ki uporabljajo ameriški cloud (npr. za upravljanje dokumentacije, arhivov, AI rešitev). |
| Startupi in SaaS | Ogromen delež evropskih startupov uporablja ameriški cloud za MVP-je, skaliranje in produkcijo. Brez njega obstaja realna poslovna grožnja. |
Pomembno: To niso zgolj teoretične težave – v nekaterih sektorjih bi dobesedno šlo za operativni kolaps, če ne bi bilo na voljo hitre in zanesljive alternative.
Razprave, ne panike
Forbesov članek bi moral biti izhodišče za trezno razpravo o evropski tehnološki prihodnosti. Namesto tega pa ponuja zavajajoč naslov, premalo konteksta in prikrito promocijo.
Če želimo resen medijski prostor, ki pomaga razumeti, kaj pomeni biti digitalno odvisen, potrebujemo več kot le besede “Trump”, “internet” in “katastrofa” v istem stavku.
Zaključek
Članek na Forbes N1 ni novinarski prispevek, ki bi nam pomagal razumeti kompleksnost digitalne odvisnosti, temveč hitro sestavljena kombinacija alarmizma in PR-ja za OVHcloud. In to je nevarno – ne zato, ker bi Trump res “ugasnil internet”, temveč zato, ker takšno poročanje zmanjšuje zaupanje v resno obravnavo tehnoloških in geopolitičnih vprašanj.
Evropa potrebuje resno razpravo o svoji digitalni prihodnosti. Ne pa naslova, ki bolj spominja na tabloid kot na poslovni medij.
