Digitalne rešitve niso ravno v pomoč pri koncentraciji. Stalno utripanje in dejstvo, da so na nek način "okno v svet" nas vznemirja in onemogoča mislim, da se sestavijo. Prisotnost digitalnih naprav nas vsekakor ne spodbuja k organizaciji, nasprotno nas razpršijo.
Ravno zato se vse več ljudi zateka k nečemu presenetljivo preprostemu: praznemu zvezku, pisalu…
Številni posamezniki, podjetniki, ustvarjalci in celo terapevti se vračajo k papirju. Zakaj? Ne zaradi nostalgije, ampak zaradi učinkovitosti. V dobi nenehne dosegljivosti, neskončnih obvestil in digitalnega preklapljanja med opravili je nekaj tako preprostega kot zvezek postalo orodje za boljšo pozornost, refleksijo in notranji mir.
Papir ne zavibrira. Ne prekinja toka misli. In ne shrani tvojih podatkov v oblak. Zato se vrača – kot upor, kot orodje, kot filozofija
Ko imamo ves svet na dlani in vsako misel lahko zabeležimo z enim tapom, bi pričakovali, da bo papir vsak trenutek izginil. A se dogaja ravno nasprotno. Papir – v obliki zvezkov, tiskanih knjig in ročnih dnevnikov – se vrača. Ne kot tehnološki zaostanek, ampak kot odgovor. Odgovor na nenehno povezljivost, motnje, hitrost.
In…

