Šikaniranje na delovnem mestu je ena izmed pogostejših, a pogosto napačno razumljenih težav v delovnih okoljih. Veliko ljudi se sprašuje: kaj pomeni šikaniranje, kaj je šikaniranje na delovnem mestu in ali je to isto kot mobing? V nadaljevanju pojasnjujemo definicije, primere iz prakse ter pravne možnosti zaščite.

Kaj pomeni šikaniranje

Če želimo odgovoriti na vprašanje kaj pomeni šikaniranje, lahko rečemo, da gre za namerno ravnanje, s katerim posameznik drugemu povzroča neprijetnosti, ponižanje ali mu otežuje delo.

Šikaniranje lahko vključuje:

• namerno izključevanje iz komunikacije,
• javno poniževanje,
• neupravičeno kritiziranje,
• širjenje govoric,
• dodeljevanje nesmiselnih ali ponižujočih nalog,
• neenako obravnavo brez utemeljenega razloga.

Šikaniranje je lahko enkraten dogodek ali ponavljajoče se ravnanje.

Kaj je šikaniranje na delovnem mestu

Ko govorimo o tem, kaj je šikaniranje na delovnem mestu, imamo v mislih ravnanja, ki se dogajajo v okviru delovnega razmerja – med nadrejenimi, sodelavci ali celo podrejenimi.

Šikaniranje na delovnem mestu se lahko kaže kot:

• stalno neupravičeno kritiziranje dela,
• ignoriranje zaposlenega,
• odvzemanje nalog brez pojasnila,
• grožnje z odpovedjo brez podlage,
• ustvarjanje sovražnega delovnega okolja.

Pomembno je poudariti, da zakonodaja v Sloveniji uporablja izraz trpinčenje na delovnem mestu, ki zajema sistematične oblike takšnega ravnanja.

Razlika med mobingom in šikaniranjem na delovnem mestu

Veliko ljudi ne razlikuje med pojmoma, zato je pomembno pojasniti razliko med mobingom in šikaniranjem na delovnem mestu.

• Šikaniranje je širši pojem. Lahko gre za enkraten ali ponavljajoč se dogodek.
• Mobing pa pomeni sistematično, dolgotrajno in ponavljajoče se psihično nasilje.

Ključna razlika:

• Vsak mobing je oblika šikaniranja.
• Ni pa vsako šikaniranje že mobing.

Za mobing je značilno:

• daljše časovno obdobje,
• ponavljanje ravnanj,
• pogosto neravnotežje moči (nadrejeni proti podrejenemu),
• cilj ali učinek izključevanja, poniževanja ali psihičnega zloma zaposlenega.

Šikaniranje na delovnem mestu: sodna praksa v Sloveniji

Pri vprašanju šikaniranje na delovnem mestu sodna praksa je pomembno vedeti, da sodišča presojajo predvsem:

• ali je bilo ravnanje ponavljajoče,
• ali je trajalo daljše obdobje,
• ali je povzročilo škodo ali psihične posledice,
• ali je delodajalec ukrepal po prijavi.

Sodna praksa kaže, da morajo biti za ugotovitev trpinčenja (mobinga) izpolnjeni elementi sistematičnosti in dolgotrajnosti. Enkraten konflikt ali ostra komunikacija praviloma še ne pomeni mobinga, lahko pa predstavlja šikaniranje.

V primeru dokazanega trpinčenja lahko sodišče prisodi odškodnino za nepremoženjsko škodo (duševne bolečine, stres, poslabšanje zdravja).

Posledice šikaniranja

Šikaniranje na delovnem mestu ima lahko resne posledice:

• izguba samozavesti,
• kronični stres,
• anksioznost,
• depresija,
• zmanjšana delovna učinkovitost,
• bolniške odsotnosti.

Za podjetje to pomeni slabšo organizacijsko kulturo, večjo fluktuacijo zaposlenih in potencialne sodne postopke.

Kaj storiti, če ste žrtev šikaniranja

Če menite, da doživljate šikaniranje na delovnem mestu, je priporočljivo:

1. Voditi natančno evidenco dogodkov (datumi, vsebina, priče).
2. Shraniti elektronsko komunikacijo.
3. Opozoriti nadrejenega ali kadrovsko službo.
4. Zahtevati pisno obravnavo prijave.
5. Po potrebi se obrniti na Inšpektorat za delo ali odvetnika.

Delodajalec je dolžan zagotoviti varno delovno okolje in ob prijavi ustrezno ukrepati.

Zaključek

Šikaniranje na delovnem mestu ni zgolj osebni spor, temveč resna težava, ki lahko preraste v mobing. Razumevanje, kaj je šikaniranje, kakšna je razlika med mobingom in šikaniranjem na delovnem mestu ter kako ravnati v primeru kršitev, je ključno za zaščito pravic zaposlenih.

Če se soočate s takšno situacijo, je pomembno, da ukrepate pravočasno in premišljeno. Delovno okolje mora temeljiti na spoštovanju, profesionalnosti in jasnih pravilih – vse drugo predstavlja tveganje tako za posameznika kot za organizacijo.