Pokojnine 2026: zakaj je dvig nižji od napovedi in kaj nam nova formula sporoča o prihodnosti sistema
Share This Article
Februarsko izplačilo pokojnin leta 2026 bo za več kot 656 tisoč upokojencev prineslo višje prejemke. Redna uskladitev pokojnin bo letos znašala 4,15 odstotka, prvo višje izplačilo pa bo izvedeno 27. februarja, skupaj s poračunom od 1. januarja 2026 naprej.
Čeprav je bila jeseni napovedana približno petodstotna rast, so končni statistični podatki pokazali nekoliko nižji dvig. Razlog ni politična odločitev, temveč kombinacija dejanske rasti plač in inflacije v letu 2025 ter nova formula usklajevanja, ki jo je prinesla zadnja pokojninska reforma.
Na prvi pogled gre za tehnični popravek. Toda v ozadju te številke se skrivajo pomembna vprašanja: ali nova formula dolgoročno stabilizira sistem, ali pa predvsem omejuje rast pokojnin v času počasnejše rasti plač? In kaj pomeni podatek, da se razmerje med zavarovanci in upokojenci še naprej slabša?
Koliko znaša uskladitev pokojnin 2026?
Redna uskladitev pokojnin za leto 2026 znaša 4,15 odstotka.
Izračun temelji na dveh ključnih podatkih za leto 2025:
- povprečna bruto plača se je zvišala za 5,9 odstotka in je znašala 2.536,03 evra,
- povprečna rast cen življenjskih potrebščin (inflacija) je znašala 2,4 odstotka.
Po novi formuli se obe komponenti upoštevata v enakem deležu (50 % rast plač in 50 % inflacija), kar pomeni:
(5,9 % + 2,4 %) / 2 = 4,15 %
To je prva redna uskladitev, ki se v celoti izračuna po novi zakonodaji.
Višje pokojnine bodo izplačane konec februarja, hkrati pa bo obračunan tudi poračun za januar, saj je bila januarska pokojnina že izplačana po stari višini.
V primerjavi z letom 2025, ko je uskladitev znašala 4,5 odstotka, je letošnji dvig nekoliko nižji. Čeprav razlika na prvi pogled ni velika, je simbolno pomembna: gre za prvo leto, ko nova formula pokaže svoj dejanski učinek.
Zakaj uskladitev ni 5 %, kot je bilo napovedano?
Jeseni 2025 je Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napovedoval približno petodstotno uskladitev. Pričakovanja so temeljila na predpostavki, da bo rast povprečne plače dosegla okoli 7,5 odstotka.
Končni podatki Statističnega urada RS so pokazali nižjo rast – 5,9 odstotka. Ključni vpliv je imel december 2025, ko so se plače medletno celo rahlo znižale.
Razlog za to je uvedba zimskega dodatka, ki se statistično ne všteva v osnovo za izračun povprečne bruto plače. Mnogi delodajalci so z zimskim dodatkom nadomestili del drugih nagrad ali izplačil, kar je formalno znižalo rast povprečne bruto plače.
Gre za zanimiv primer, kako lahko tehnična sprememba v načinu izplačevanja vpliva na makroekonomske kazalnike in posredno na pokojnine. Če bi bila rast plač višja, bi bila uskladitev avtomatično višja.
Nova formula je torej strogo matematična. Ne vsebuje diskrecijske odločitve vlade ali ZPIZ-a. Vendar pa je odvisna od statistične metodologije, ki lahko ob določenih okoliščinah spremeni končni rezultat.
Nova formula: kaj se je spremenilo s pokojninsko reformo?
Do konca leta 2025 je veljala formula, po kateri so se pokojnine usklajevale:
- 60 % rast povprečne bruto plače
- 40 % rast cen življenjskih potrebščin
Z novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa je bila sprejeta sprememba. Od leta 2026 do vključno leta 2034 velja prehodno obdobje, v katerem se obe komponenti upoštevata enako – 50 % rast plač in 50 % inflacija.
Po letu 2034 pa se bo razmerje še dodatno spremenilo: le 20 % bo vezanih na rast plač, 80 % pa na inflacijo.
To pomeni postopni premik od modela, ki je močneje sledil rasti plač, k modelu, ki primarno ohranja kupno moč pokojnin (prek inflacije), a manj sledi rasti življenjskega standarda zaposlenih.
V obdobjih hitre rasti plač bo to pomenilo relativno počasnejšo rast pokojnin. V obdobjih visoke inflacije pa bo sistem bolj stabilen in predvidljiv za javne finance.
Reforma torej ni usmerjena zgolj v socialno zaščito, temveč predvsem v dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne.
In tu se odpre širše vprašanje: ali je to dovolj?
Razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin se namreč še naprej slabša. Leta 2023 je znašalo 1,57, leta 2024 1,55, leta 2025 pa 1,53. Manj kot dva aktivna zavarovanca financirata eno pokojnino. Ta trend je ključen pokazatelj sistemskega pritiska, ki ga nobena formula sama po sebi ne more rešiti.
Konkretni izračuni: koliko več boste prejeli?
Številka 4,15 odstotka je abstraktna, dokler je ne prevedemo v konkretne zneske. V praksi to pomeni naslednje mesečne dvige:
| Pokojnina 2025 | Pokojnina 2026 | Mesečni dvig |
|---|---|---|
| 500 € | 520,75 € | +20,75 € |
| 600 € | 624,90 € | +24,90 € |
| 700 € | 729,05 € | +29,05 € |
| 800 € | 833,20 € | +33,20 € |
| 900 € | 937,35 € | +37,35 € |
| 1.000 € | 1.041,50 € | +41,50 € |
| 1.200 € | 1.249,80 € | +49,80 € |
| 1.500 € | 1.562,25 € | +62,25 € |
Na letni ravni to pomeni:
- pri 500 € pokojnini približno 249 € več letno,
- pri 1.000 € pokojnini približno 498 € več letno,
- pri 1.500 € pokojnini približno 747 € več letno.
Ob februarskem izplačilu bo dodan še poračun za januar, kar pomeni, da bo februarsko nakazilo nekoliko višje.
Nominalno gre za opazno povečanje. Vendar je pomembno vprašanje, ali ta dvig pomeni tudi realno izboljšanje položaja upokojencev ali zgolj ohranjanje kupne moči.
Ker je inflacija v letu 2025 znašala 2,4 odstotka, pokojnine realno rastejo za približno 1,7 odstotka. To pomeni, da se kupna moč nekoliko izboljšuje – vendar precej počasneje, kot rastejo plače zaposlenih.
Najnižja pokojnina 2026: dodatna sprememba zaradi reforme
Redna uskladitev vpliva tudi na najnižjo pokojnino, vendar se tu hkrati uveljavlja še ena sprememba, povezana s pokojninsko reformo.
Odstotek za odmero najnižje pokojnine se zvišuje z 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove (NPO) na 30 odstotkov.
Leta 2025 je najnižja pokojnina znašala 352,58 evra. Po redni uskladitvi in spremembi odmernega odstotka bo leta 2026 znašala približno 365,7 evra.
To pomeni dobrih 13 evrov več mesečno.
Ta sprememba je socialno usmerjena, saj neposredno koristi upokojencem z najnižjimi prejemki. Gre za enega redkih elementov reforme, ki dejansko izboljšuje položaj najranljivejših skupin.
Zagotovljena starostna pokojnina
Posebno mesto ima zagotovljena starostna pokojnina, ki jo prejme upokojenec s polno delovno dobo.
Ta se z redno uskladitvijo prav tako zviša. Po zadnjih podatkih se dviguje s približno 785 evrov na nekaj več kot 800 evrov mesečno (natančen znesek je odvisen od končnega obračuna ZPIZ-a po uskladitvi).
Pri tej kategoriji je pomembno razumeti razliko med:
- najnižjo pokojnino (vezano na odstotek NPO),
- zagotovljeno pokojnino (socialni korektiv za polno delovno dobo),
- redno odmerjeno pokojnino glede na zavarovalno dobo in plače.
V javnosti se ti pojmi pogosto mešajo, kar povzroča zmedo pri interpretaciji številk.
Letni dodatek 2026: od 160 do 470 evrov
Poleg redne uskladitve bodo upokojenci tudi letos prejeli letni dodatek, ki bo izplačan z junijsko pokojnino.
Višina dodatka bo znašala od 160 do 470 evrov in bo odvisna od višine pokojnine.
Sistem je obratno sorazmeren:
- nižje pokojnine prejmejo višji dodatek,
- višje pokojnine prejmejo nižji dodatek.
Ta mehanizem deluje kot socialni amortizer, ki deloma uravnoteži razlike med prejemniki.
Če združimo redno uskladitev in letni dodatek, je finančni učinek za najnižje pokojnine relativno večji kot za višje.
Demografska realnost: 1,53 zavarovanca na enega upokojenca
Najbolj zaskrbljujoč podatek pri letošnji uskladitvi ni višina odstotka, temveč razmerje med zavarovanci in uživalci pokojnin.
Po zadnjih podatkih znaša razmerje 1,53. Leta 2023 je bilo 1,57, leto prej 1,55. Trend je jasen.
To pomeni, da manj kot dva aktivna zavarovanca financirata eno pokojnino.
Za stabilen pokojninski sistem bi moralo biti to razmerje bistveno višje. Z demografskim staranjem prebivalstva in relativno nizko rodnostjo je pritisk na sistem dolgoročen in strukturni.
Nova formula usklajevanja sicer upočasnjuje rast izdatkov, vendar ne rešuje osnovnega problema: vse več prejemnikov in relativno manj vplačnikov.
Dodatno skrb vzbuja podatek, da se je trend podaljševanja dejanske pokojninske dobe ustavil. Povprečna pokojninska doba ob upokojitvi se je pri ženskah znižala s 39 let in 2 meseca na 38 let in 3 mesece, pri moških pa s 38 let in 5 mesecev na 37 let in 2 meseca.
To pomeni, da se del pričakovanih učinkov prejšnjih reform ni trajno utrdil.
Ali nova formula dolgoročno rešuje sistem?
Uskladitev pokojnin za leto 2026 je na prvi pogled stabilna in predvidljiva. Formula je jasna, izračun transparenten, politične diskrecije ni. To povečuje zaupanje v sistem.
Vendar pa je bistvo reforme drugje.
Prehod na model 50 % plače in 50 % inflacija – ter kasnejši premik na 20 % plače in 80 % inflacija po letu 2034 – pomeni postopno ločevanje rasti pokojnin od rasti plač.
To ima pomembne posledice.
V obdobjih hitre rasti plač bodo pokojnine rasle počasneje od dohodkov aktivne populacije. Relativni položaj upokojencev se bo tako dolgoročno lahko poslabšal, čeprav se bo njihova kupna moč ohranjala.
Gre za tiho spremembo paradigme:
- prejšnji model je bolj sledil življenjskemu standardu zaposlenih,
- novi model bolj ščiti javne finance in ohranja kupno moč.
Vprašanje je, ali je to dovolj za dolgoročno vzdržnost.
Ključni problem ni formula, temveč demografija
Razmerje 1,53 zavarovanca na enega upokojenca je številka, ki bi morala biti v središču razprave.
V sistemu sprotnega financiranja (pay-as-you-go) današnje pokojnine financirajo današnji zaposleni. Če je zaposlenih relativno manj, mora:
- vsak zaposleni vplačati več,
- država zagotoviti več proračunskih sredstev,
- ali pa rast pokojnin upočasniti.
Reforma se je očitno odločila za tretjo možnost – bolj zadržano rast pokojnin.
Toda dolgoročno ostajajo odprta vprašanja:
- ali se bo dejanska upokojitvena starost ponovno začela zviševati,
- ali bo trg dela sposoben absorbirati starejše delavce,
- ali bo migracijska politika igrala večjo vlogo,
- ali bo potreben dodatni dvig prispevnih stopenj.
Če se razmerje med zavarovanci in upokojenci še naprej slabša, sama prilagoditev formule ne bo zadostovala.
Ali pokojnine realno rastejo?
Pri 4,15-odstotni uskladitvi in 2,4-odstotni inflaciji pokojnine realno zrastejo za približno 1,7 odstotka.
To pomeni, da upokojenci letos niso zgolj zaščiteni pred inflacijo, temveč so v povprečju nekoliko pridobili.
Toda primerjava z rastjo plač (5,9 %) pokaže drugo sliko. Aktivno prebivalstvo je svoj dohodek povečalo precej hitreje.
Če se ta razkorak ponavlja več let zapored, se relativni položaj upokojencev v primerjavi z zaposlenimi postopno slabša – tudi če nominalno vsako leto prejemajo več.
To je subtilen, a pomemben premik.
Kaj pomeni leto 2026 v širšem kontekstu?
Letošnja uskladitev je pomembna iz treh razlogov:
- Gre za prvo polno uskladitev po novi formuli.
- Pokaže, kako močno lahko statistične spremembe (zimski dodatek) vplivajo na končni rezultat.
- Odpira razpravo o dolgoročni smeri pokojninskega sistema.
Nominalni dvig 4,15 odstotka bo mnogim upokojencem prinesel nekaj deset evrov več mesečno, junijski letni dodatek pa bo dodatno ublažil stroške.
Toda sistemsko gledano je leto 2026 predvsem signal: pokojninska politika se postopno premika od rasti standarda k stabilnosti financ.
Vprašanje, ki ostaja odprto, ni, ali bo letošnja uskladitev zadostna, temveč ali bo model vzdržal naslednjih deset ali dvajset let.
Demografija je namreč počasna, a neizprosna.
Najpogostejša vprašanja o uskladitvi pokojnin 2026
Koliko znaša redna uskladitev pokojnin 2026?
Redna uskladitev pokojnin v letu 2026 znaša 4,15 odstotka. Izračun temelji na novi formuli, ki upošteva 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače (5,9 %) in 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin (2,4 %) v letu 2025.
Kdaj bodo izplačane višje pokojnine?
Višje pokojnine bodo izplačane 27. februarja 2026. Hkrati bo izveden tudi poračun za januar 2026, saj je bila januarska pokojnina že izplačana po stari višini.
Zakaj uskladitev ni 5 %, kot je bilo napovedano?
Jesenske napovedi so temeljile na pričakovani višji rasti plač (okoli 7,5 %). Končni podatki Statističnega urada RS pa so pokazali 5,9-odstotno rast. Ključen vpliv je imel decembrski zimski dodatek, ki se ne všteva v povprečno bruto plačo, kar je znižalo končno statistično rast plač – in posledično tudi odstotek uskladitve pokojnin.
Kako se po novem izračuna uskladitev pokojnin?
Do leta 2025 se je uporabljala formula 60 % rast plač in 40 % inflacija.
Od leta 2026 do vključno leta 2034 velja prehodno obdobje z razmerjem 50 % plače in 50 % inflacija.
Po letu 2034 pa bo uskladitev temeljila na 20 % rasti plač in 80 % inflaciji, kar pomeni, da bo sistem še bolj vezan na ohranjanje kupne moči in manj na rast plač zaposlenih.
Koliko več bo znašala moja pokojnina?
Pri 500 evrih pokojnine pomeni 4,15-odstotni dvig približno 20,75 evra več mesečno.
Pri 1.000 evrih pokojnine pa približno 41,50 evra več mesečno.
Na letni ravni to pomeni od približno 250 do 500 evrov več, odvisno od višine pokojnine.
Koliko znaša najnižja pokojnina 2026?
Najnižja pokojnina se poleg redne uskladitve zvišuje tudi zaradi spremembe odmernega odstotka (z 29,5 % na 30 % najnižje pokojninske osnove).
Leta 2026 bo znašala približno 365,7 evra, kar je približno 13 evrov več kot leto prej.
Koliko znaša zagotovljena starostna pokojnina 2026?
Zagotovljena starostna pokojnina, ki jo prejme upokojenec s polno delovno dobo, se prav tako zviša zaradi redne uskladitve. Njen znesek presega 800 evrov mesečno (natančen znesek je odvisen od končnega obračuna ZPIZ-a).
Pomembno je razlikovati med najnižjo pokojnino in zagotovljeno pokojnino – gre za dve različni kategoriji.
Koliko znaša letni dodatek 2026?
Letni dodatek, ki bo izplačan junija 2026, bo znašal od 160 do 470 evrov. Višina dodatka je odvisna od višine pokojnine – nižje pokojnine prejmejo višji dodatek, višje pokojnine pa nižjega.
Ali pokojnine realno rastejo?
Ker je inflacija leta 2025 znašala 2,4 %, pokojnine z 4,15-odstotno uskladitvijo realno zrastejo za približno 1,7 odstotka. To pomeni, da kupna moč upokojencev letos nekoliko raste.
Vendar pa so plače zaposlenih rasle hitreje (5,9 %), zato se relativni položaj pokojnin v primerjavi s plačami dolgoročno lahko postopno slabša.
Ali je pokojninski sistem dolgoročno vzdržen?
Največji izziv sistema ni sama formula usklajevanja, temveč demografski trendi. Razmerje med zavarovanci in upokojenci znaša približno 1,53, kar pomeni, da manj kot dva aktivna zavarovanca financirata eno pokojnino.
Če se ta trend nadaljuje, bo sistem dolgoročno zahteval dodatne prilagoditve – bodisi v obliki daljše delovne dobe, višjih prispevkov ali drugačnih oblik financiranja.
Viri in podatki
Podatki v članku temeljijo na objavah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), Statističnega urada RS (SURS), Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ter poročanju medijev Delo, 24ur.com in Siol.net (februar 2026).
- Delo: Zimski dodatek je zmanjšal uskladitev pokojnin, 17. 2. 2026
https://www.delo.si/novice/slovenija/pokojnine-zvisanje-zpis - 24ur.com (STA): Kako visoka bo letos redna uskladitev pokojnin?, 17. 2. 2026
https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-visoka-bo-letos-redna-uskladitev-pokojnin.html - Siol.net: Znano je, za koliko se bodo letos povišale pokojnine
https://siol.net/novice/slovenija/znano-je-za-koliko-se-bodo-letos-povisale-pokojnine-684654 - Statistični urad Republike Slovenije (SURS): Podatki o povprečni bruto plači za leto 2025
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ): Podatki o redni uskladitvi pokojnin 2026
- Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR): Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2025
