V nedeljo, 22. marca 2026, bodo slovenski volivci ponovno odločali o prihodnji sestavi Državnega zbora. Ker se je danes, 19. februarja, iztekel uradni rok za vložitev kandidatnih list, so karte na mizi. Vstopamo v mesec intenzivne kampanje, kjer bodo ključno vlogo igrali novi politični bloki, preizkušeni voditelji in vprašanje, kdo lahko zagotovi stabilno koalicijo v zahtevnih gospodarskih časih.

V nadaljevanju objavljamo najobširnejši pregled, kjer so v ospredju parlamentarne volitve 2026, kandidati in programske razlike med ključnimi akterji.

Stranka / Lista	Ključni obraz	Glavna obljuba	Gospodarski fokus	Ciljni volivci
SDS	Janez Janša	Varnost in družina	Nižji davki na plače	Konservativni
Gibanje Svoboda	Robert Golob	Zdravstvena reforma	Gospodarska stabilnost	Sredinski, urbani
Demokrati	Anže Logar	Politično sodelovanje	Podpora podjetništvu	Sredinsko-desni
SD	Matjaž Han	Močno javno zdravstvo	Socialna kapica	Tradicionalna levica
NSi + SLS + Fokus	Matej Tonin	Osebna odgovornost	Razbremenitev dela	Podjetniki, kmetje
Levica + Vesna	Asta Vrečko	Zeleni prehod	Obdavčitev premoženja	Mladi, ekologi
Resni.ca	Z. Stevanović	Boj proti korupciji	Nižja javna poraba	Protestni volivci
Glas upokojencev	Pavel Rupar	Višje pokojnine	Fokus na starejše	Upokojenci

1. Pregled kandidatnih list: Kdo se poteguje za vaš glas?

Letošnjo volilno tekmo zaznamuje visoka stopnja konsolidacije. Na listah najdemo 88 kandidatov na stranko (v nekaterih primerih manj), ki so razporejeni v 8 volilnih enot in 88 okrajev.

Gibanje Svoboda: Stavka na kontinuiteto

Stranka premierja Roberta Goloba je svojo listo vložila med prvimi. Njihov cilj je jasen: pridobiti nov mandat za dokončanje strukturnih reform, ki so jih začeli v preteklosti.

• Vodilni obrazi: Robert Golob (Ljubljana), podpredsednik Matej Arčon (Nova Gorica) in državna sekretarka Vesna Humar.
• Strategija: Fokus na stabilnost in socialno pravičnost, s poudarkom na javnem zdravstvu.

SDS: Mobilizacija tradicionalne baze

Največja opozicijska stranka SDS pod vodstvom Janeza Janše v kampanjo vstopa z močno terensko mrežo. Po razkritju list v zadnjih dneh je jasno, da stavijo na prekaljena imena iz parlamentarnih klopi.

• Vodilni obrazi: Janez Janša (Grosuplje), Jelka Godec (Šentjur), Franc Kangler (Maribor).
• Strategija: Varnost, obramba nacionalnih interesov in obljuba o radikalni davčni razbremenitvi plač.

Demokrati: Logarjev “tretji pot”

Stranka pod vodstvom Anžeta Logarja je največja neznanka in hkrati največji potencial teh volitev. Uvrščajo se v sredinsko-desni prostor, a s poudarkom na preseganju ideoloških jarkov.

• Vodilni obrazi: Anže Logar, Eva Irgl, pravnik Senko Pličanič in Elena Zavadlav Ušaj.
• Strategija: Politično sodelovanje, gospodarska rast in krepitev pravne države.

Strateške koalicije: NSi+SLS+Fokus in Levica+Vesna

Letošnje volitve so prinesle dva močna bloka, ki sta se povezala, da bi preprečila drobljenje glasov:

1. Desna sredina (NSi+SLS+Fokus): Matej Tonin, Tina Bregant in Marko Lotrič združujejo krščanske demokrate, kmečki stan in podjetniški sektor.
2. Zelena levica (Levica+Vesna): Asta Vrečko in Vladimir Prebilič (ki uživa visoko osebno priljubljenost) ciljata na urbane volivce s poudarkom na stanovanjski politiki in okolju.

Socialni demokrati (SD) in izzivalci s praga

Matjaž Han vodi SD s prenovljeno ekipo, ki stavi na neposreden stik z ljudmi in stabilnost. Poleg njih se za vstop v parlament borijo še Resni.ca Zorana Stevanovića, ki ostaja glasna kritičarka sistema, ter Glas upokojencev Pavla Ruparja, ki se osredotoča izključno na starejšo populacijo.

---

2. Programska primerjava: Kje so največje razlike?

Pri izbiri kandidatov na parlamentarnih volitvah 2026 ni pomemben le obraz, temveč vsebina. Pripravili smo primerjavo na treh področjih, ki bodo po naših analizah odločila volitve.

Področje	Levo-sredinski blok (Svoboda, SD, Levica+)	Desno-sredinski blok (SDS, Demokrati, NSi+)
Davčna politika	Večja obdavčitev premoženja, ohranitev progresije.	Znižanje davkov na plače in razbremenitev podjetij.
Zdravstvo	Krepitev javne mreže, omejevanje zasebnikov.	Kombinacija javnega in zasebnega (koncesije), konkurenca.
Energetika	Hitrejši prehod na obnovljive vire, previdnost pri NEK 2.	Močna podpora jedrski energiji in energetski neodvisnosti.

3. Volilni sistem in moč vašega glasu: Kako se delijo mandati?

Slovenija je za volitve poslancev razdeljena na 8 volilnih enot, vsaka od njih pa na 11 volilnih okrajev. Čeprav glasujete v svojem okraju, se mandati delijo na ravni volilnih enot in celotne države.

Kaj je preferenčni glas in zakaj je pomemben?

Mnogi volivci se sprašujejo: “Ali sploh lahko izbiram osebo ali samo stranko?” V Sloveniji pri parlamentarnih volitvah glasujemo za listo kandidatov v volilnem okraju. Ker v vsakem okraju stranka postavi le enega kandidata, vaš glas avtomatično roma k tej osebi. Vendar pa obstaja pomembna razlika glede na evropske volitve:

• V parlamentarnih volitvah (v trenutnem sistemu) ni neposrednega preferenčnega glasu, kot ga poznamo pri volitvah v Evropski parlament (kjer obkrožite številko pred imenom).
• Vaša “izbira” osebe je omejena na kandidata, ki ga je stranka določila za vaš okraj. Izvoljeni so tisti kandidati znotraj liste, ki v svojem okraju dosežejo najvišji odstotek glasov v primerjavi z drugimi okraji iste volilne enote.

Nasvet za volivce: Preden oddate glas, preverite, kdo je kandidat vaše priljubljene stranke v vašem okraju. Lahko se zgodi, da podpirate stranko, a se ne strinjate z njihovim lokalnim kandidatom. V tem primeru vaš glas še vedno krepi stranko, a hkrati povečuje možnosti za izvolitev prav te osebe.

4 % prag: Kdo bo ostal pred vrati?

Da bi stranka vstopila v Državni zbor, mora na ravni celotne države zbrati vsaj 4 % glasov. Na parlamentarnih volitvah 2026 se po trenutnih napovedih več strank giblje prav na tem robu. Glas za stranko, ki praga ne doseže, se “izgubi” pri delitvi mandatov, kar pogosto koristi največjim strankam.

---

4. Ključna vsebinska soočenja: Tri teme, ki bodo odločile volitve

V predvolilni kampanji 2026 se bodo kopja lomila predvsem na treh področjih. Pri primerjavi kandidatov bodite pozorni na njihova stališča do naslednjih vprašanj:

A. Reforma zdravstvenega sistema

To je “vroči krompir” slovenske politike.

• Leva sredina: Zagovarja strogo ločitev javnega in zasebnega zdravstva ter ukinitev dvoživk.
• Desna sredina: Predlaga uporabo vseh kapacitet (tudi zasebnih s koncesijo), da bi skrajšali čakalne vrste.

B. Gospodarstvo in davčna obremenitev

• SDS in Demokrati: Obljubljajo nižje davke na plače, kar bi pomenilo višje neto zneske za zaposlene, a manj v proračunu.
• Svoboda in SD: Stavijo na stabilnost javnih financ in selektivne spodbude za visoko tehnološka podjetja.

C. Energetska neodvisnost (NEK 2)

Vprašanje gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem bo ena glavnih strateških odločitev novega sklica parlamenta. Večina velikih strank projekt podpira, razlike pa so v načinu financiranja in časovnici izvedbe.

Odlično, stanovanjska problematika je ena izmed tistih tem, ki najbolj neposredno nagovarja mlajše volivce in mlade družine, zato bo ta del članka na emedia.si zagotovo pritegnil veliko pozornosti.

Tukaj je poglavje, pripravljeno za objavo:

---

5. Stanovanjska politika: Kdo vam bo zgradil dom?

Cene nepremičnin v Sloveniji so v zadnjem obdobju zrasle za več kot 10 %, kar je stanovanjsko vprašanje potisnilo v sam vrh prioritet parlamentarnih volitev 2026. Stranke se strinjajo, da je kriza akutna, vendar ponujajo diametralno nasprotne rešitve.

Leva sredina: Javna najemna stanovanja in regulacija

Blok strank okoli Gibanja Svoboda, SD ter koalicije Levica + Vesna stavi na močno vlogo države. Njihov cilj je vzpostavitev sistema, ki bi dolgoročno zagotovil tisoče novih javnih najemnih stanovanj.

• Glavni ukrep: Nadaljevanje in širitev nacionalnega stanovanjskega programa (2026–2035) z milijardno investicijo.
• Regulacija: Omejevanje kratkoročnega oddajanja (Airbnb/Booking) v turističnih središčih, da bi ta stanovanja vrnili na trg za dolgoročni najem.
• Levica + Vesna: Zagovarjata še strožjo kapico na najemnine in prenos praznih stanovanj v lasti DUTB ali podjetij na stanovanjske sklade.

Desna sredina: Spodbude za lastništvo in zasebno pobudo

Stranke SDS, Demokrati in blok NSi+SLS+Fokus verjamejo, da mora država predvsem olajšati gradnjo in spodbuditi trg, namesto da ga omejuje.

• Glavni ukrep: Uvedba ugodnih stanovanjskih posojil z državnim jamstvom za mlade družine (“jamstvena shema”).
• Davčne olajšave: Zmanjšanje davkov na novogradnje in poenostavitev pridobivanja gradbenih dovoljenj, da bi povečali ponudbo na trgu.
• SDS: Poudarja pomen lastniškega stanovanja kot temelja družinske stabilnosti in predlaga ugodnejše pogoje za gradnjo na podeželju, da bi razbremenili Ljubljano.

Kaj pravijo novi obrazi?

Stranka Demokrati (Anže Logar) predlaga “javno-zasebno partnerstvo”, kjer bi država zagotovila zemljišča, zasebni investitorji pa gradili stanovanja z vnaprej omejeno najemnino. Glas upokojencev pa opozarja na potrebo po gradnji namenskih oskrbovanih stanovanj za starejše, s čimer bi se sprostila večja družinska stanovanja za mlade.

---

6. Zaključek: Odločitev, ki bo zaznamovala naslednja štiri leta

Parlamentarne volitve 2026 niso le bitka obrazov, temveč odločanje o smeri razvoja Slovenije. Bodo volivci nagradili kontinuiteto sedanje vlade, se odločili za vrnitev preverjene opozicije ali pa bo tehtnico nagnila nova sredina Anžeta Logarja?

Z današnjim dnem, ko so kandidatne liste uradno vložene, se začenja pravi boj za vsak glas. Na portalu emedia.si bomo v prihodnjih tednih podrobneje analizirali vsako od naštetih strank in pripravili neposredna soočenja njihovih gospodarskih programov.

Pogosta vprašanja

Viri in koristne povezave

• Državna volilna komisija (DVK) – Uradni seznami potrjenih kandidatnih list in podatki o voliščih: dvk-rs.si
• Portal eUprava – Informacije o glasovanju po pošti, iz tujine in zunaj kraja stalnega prebivališča: e-uprava.gov.si
• Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ) – Pravna podlaga za izvedbo parlamentarnih volitev.
• Uradni list RS – Odlok o razpisu volitev v Državni zbor Republike Slovenije 2026.