Vlada je pred kratkim odprla možnost uvedbe obvezne božičnice. Na prvi pogled je to za zaposlene zelo dobra novica. Tisti, ki je do zdaj niso prejemali, bi z njo na letni ravni občutno povečali svoj prihodek. Vlada si s tem seveda nehote dviguje priljubljenost – saj je večina zaposlenih hkrati tudi volivcev.

Toda ta poteza – če bo uresničena – je dolgoročno problematična. In to celo za zaposlene, ki bodo na kratki rok pridobili.

---

Za delavca je ideja obvezne božičnice zelo mamljiva: več denarja ob koncu leta, večja možnost prazničnega trošenja, občutek, da se država postavlja na njegovo stran. Psihološko je to močan signal, da vlada “skrbi za malega človeka”.

---

Božičnica je obveznost

Veliko delodajalcev božičnice že danes prostovoljno izplačuje – ker lahko, ker želijo motivirati zaposlene in ker imajo dober odnos do svojih ekip.

Vprašanje pa je, zakaj tega ne počnejo vsi? V grobem obstajata dve skupini:

• Podjetja, ki ne želijo izplačevati božičnic, ker v tem ne vidijo smisla ali nimajo take politike,
• Podjetja, ki si jih preprosto ne morejo privoščiti.

Če bi božičnica postala obvezna, bi podjetje z desetimi zaposlenimi moralo na leto izplačati dodatnih približno 12.800 € samo za božičnico. Že zdaj ima takšno podjetje okoli 25 000 € mesečnih stroškov za plače. Dodaten obvezni strošek v tem obsegu pomeni približno 4-odstotni dvig letne plačne mase – kar je za številna manjša podjetja resno finančno breme.

Obvezna božičnica v višini minimalne plače pomeni, da morajo podjetja ustvariti vsaj 4,3% več prometa, samo da pokrijejo ta nov strošek. Podjetje s 50 zaposlenimi bi imelo približno 63 900 € dodatne obremenitve, kar pa pomeni, da mora ustvariti med 319.000 € prihodkov pri 20-odstotni marži (farmacija) in kar 1,278 mio € dodatnega prihodka pri 5-odstotni marži (povprečno slovensko podjetje). Vprašanje je, kako je vlada podprla slovenska podjetja, da lahko računajo na takšno rast?«

To pomeni, da bodo morala podjetja odslej ustvariti več. Vprašanje pa je, ali jim gospodarska politika in davčno okolje to sploh omogočata.

---

Višja “obdavčitev” plač

V Sloveniji so plače že zdaj med najbolj obdavčenimi v Evropi (Slovenija je med državami z najvišjim davčnim primežem (tax wedge) v OECD; v 2024 je bila okoli 6. najvišja, OECD povprečje je 34,9 %). Država si od povprečne bruto plače vzame med 35 % in 45 %, če seštejemo vse prispevke in davke.

Povprečen slovenski državljan mesečno odšteje med 800 in 1.000 evri svoje plače za državne prispevke in davke.

Namesto da bi vlada razbremenila plače in zaposlenim omogočila, da bi več odnesli domov, predlaga nov obvezen strošek za podjetja.

Na koncu bo največji zmagovalec spet država – ne zaposleni.

---

Dolgoročne posledice za gospodarstvo

Kaj mentaliteta vlade pomeni in prinaša:

• Delavec postane še dražji za podjetje.
• Nekonkurenčnost gospodarstva se poglablja. Že zdaj številni vlagatelji in dobri delodajalci Slovenijo obidejo prav zaradi visokih stroškov dela.
• Slabitev šibkejših podjetij. Podjetja, ki poslujejo na robu, bodo v še slabšem položaju. Nekatera bodo prisiljena zmanjšati število zaposlenih, kar je popolno nasprotje obljubljenega cilja.

Torej: ukrep, ki je na videz namenjen izboljšanju položaja zaposlenih, bo dolgoročno prinesel manj delovnih mest in več pritiska na gospodarstvo.

Kaj v resnici izgubljamo?

Problem ni le v obvezni božičnici, ampak v tem, da ljudje pogosto sploh ne vemo, kaj zamujamo in izgubljamo.

Plačna in gospodarska politika je lahko za podjetja vabljiva – ali pa jih odvrača. V Sloveniji se žal že dolgo dogaja slednje. Najbolj kakovostna podjetja, tista z visokimi zaslužki, nadstandardnimi plačami in odličnim delovnim okoljem, so izjemno občutljiva na tri stvari:

• stabilnost gospodarstva in zakonodaje,
• predvidljivo davčno okolje,
• konkurenčne obdavčitve dela.

Ker so plače v Sloveniji visoko obdavčene, davčna politika pa nepredvidljiva (ko se premier lahko čez noč spomni, da bo treba izplačati božičnico za tisoč zaposlenih), se takšna podjetja odločajo raje za druge, bolj stabilne in prijazne destinacije.

Ne smemo pozabiti: več globalnih podjetij se je v preteklosti resno zanimalo, da bi v Sloveniji odprlo regionalno centralo. To bi pomenilo nova delovna mesta, nadstandardne plače in mednarodno delovno okolje. Toda večina jih je na koncu raje zavila drugam – prav zaradi nepredvidljive gospodarske politike in previsokih stroškov dela.

Uvedba obvezne božičnice je še ena od takih “rešitev”, ki bo poskrbela za to, da se boste namesto pri Googlu, lahko zaposlili v lokalnem podjetju, ki se iz meseca v mesec bori z izplačilom plače.

---

Psihološki vidik vodenja

Če pogledamo način vodenja Slovenije, opazimo več značilnosti, ki so tipične za narcisoidni slog političnega delovanja – več poudarka je na nastopanju kot na reševanju težav, kar vse bolj spominja na narcistično farso.

• Iskanje potrditve v javnosti: številni ukrepi so oblikovani tako, da ustvarjajo kratkoročno všečnost med volivci, ne pa dolgoročne koristi za državo.
• Manipulativna komunikacija: pomembnejši je vtis, da “skrbimo za ljudi”, kot pa dejanska vsebina ukrepov. Obvezna božičnica je dober primer – obljublja več denarja zaposlenim, v resnici pa dodatno obremenjuje gospodarstvo.
• Samovšečnost in zanikanje realnih težav: raje se ustvarja pozitivna medijska slika in poudarja osebna vloga voditelja, medtem ko ključni problemi (npr. obdavčitev dela, neučinkovitost javnega sektorja, beg podjetij iz Slovenije) ostajajo nerešeni in se celo poglabljajo.

Paše nam pozornost
paše nam oblast
ne pa odgovornost
saj ni naša last.

Tak slog vodenja je nevaren, ker daje prednost politični podobi pred dejanskimi rešitvami. Rezultat je politika, ki na kratek rok zbuja navdušenje, dolgoročno pa slabi temelje gospodarstva in družbe.

---

Lekcije iz tujine

Slovenija ni prva država, kjer vlada s populističnimi ukrepi skuša dvigniti svojo priljubljenost. V številnih primerih se je pokazalo, da takšna politika na kratek rok res prinese simpatije volivcev, dolgoročno pa povzroči gospodarsko škodo.

• Grčija
  Dolga leta so tam vlade povečevale plače v javnem sektorju, uvajale dodatke in nagrade ter se zadolževale za financiranje teh ugodnosti. Ljudje so bili na kratek rok zadovoljni, toda dolgoročno je prišlo do gospodarskega zloma in mednarodne finančne pomoči, ker je država postala nelikvidna.
• Argentina
  Vlade so volivcem obljubljale subvencije in dodatke, ki so presegali realne zmožnosti gospodarstva. Posledica je bila hiperinflacija, izguba zaupanja v valuto in množični beg kapitala iz države. Rezultat: delavci so bili v še slabšem položaju, kot če bi subvencij sploh ne bilo.
• Venezuela
  Socialne “darilne politike” so ustvarile lažen občutek blaginje. Ko so se finance in trg sesuli, so državljani ostali brez osnovnih dobrin. Največ so izgubili prav tisti, katerim naj bi bila politika namenjena.

Povezava s Slovenijo

Obvezna božičnica ni drastičen ukrep, ki bi Slovenijo postavil ob bok Venezueli, je pa eden v vrsti takšnih ukrepov in ne-ukrepov.

Obvezna božičnica seveda ni tako drastičen ukrep, kot so jih sprejemale zgoraj omenjene države, je pa eden v vrsti takšnih ukrepov, ki sledijo enakemu vzorcu:

• Obljubljanje “daril” volivcem,
• Kratkoročna všečnost namesto dolgoročne stabilnosti,
• Povečevanje stroškov dela, namesto razbremenitve.

Tak pristop se zdi na prvi pogled nedolžen, ker gre “samo” za en dodaten strošek podjetij. A zgodovina uči, da se populistične poteze vedno kopičijo: danes je božičnica, jutri nova obveznost ali prispevek. Sčasoma se iz njih izgradi sistem, ki spodkopava konkurenčnost, zmanjšuje število kakovostnih delovnih mest in na koncu največ škoduje prav zaposlenim.

Vloga medijev

Posebej problematično je, da se mediji že dneve ukvarjajo skoraj izključno s tem vprašanjem – kot da je bistveno samo to, ali bo obvezna božičnica sprejeta ali ne. S tem ustvarjajo vtis, da gre za ključno družbeno dilemo, medtem ko se o resničnih problemih sploh ne razpravlja.

Ladja tone, kapitan pa si želi aplavza.

Namesto da bi javnost usmerjali k premisleku o dolgoročni konkurenčnosti Slovenije, preobremenjenosti plač z davki in prispevki ter o tem, zakaj nam podjetja bežijo čez mejo, mediji pomagajo politiki ohranjati lažno agendo.

V resnici bi se morali spraševati:

• Kam pluje slovensko gospodarstvo?
• Zakaj država še vedno nima strategije za razbremenitev dela?
• Zakaj vlagatelji in podjetja Slovenijo zapuščajo?

Če je glavno vprašanje, ali bo božičnica postala obvezna, potem je javna razprava že zašla. To je simptom družbe, ki se ukvarja z drobtinicami, medtem ko ji iz rok uhajajo resnični temelji blaginje.