Zakon o obdavčitvi kriptovalut, ki ga je predlagalo Ministrstvo za finance, prinaša nujno potrebno jasnost v sivo področje davčne obravnave kriptosredstev. To, da se dobiček iz kriptovalut obravnava podobno kot kapitalski dobiček pri delnicah ali nepremičninah, je po eni strani logično. Po drugi strani pa odpira vprašanja o smiselnosti višine davčne stopnje, obsegu administrativnega bremena ter širšem vplivu na razvoj kripto-ekosistema v Sloveniji.

Kriptovalute so presegle status naložbenega eksperimenta

Kriptovalute niso več le naložbeni eksperiment, temveč postajajo del širšega finančnega sistema. Zlasti mlajše generacije jih razumejo kot obliko varčevanja, osebne svobode in, v nekaterih primerih, podjetništva. V takem kontekstu lahko pavšalna 25-odstotna obdavčitev deluje odvračilno, še posebej v primerjavi z državami, ki so se odločile za bolj spodbudno davčno politiko (npr. Nemčija z oprostitvijo po enem letu).

Pohvalno je, da zakon ne predvideva retroaktivnosti in da omogoča prostovoljni poenostavljen izračun, kar daje možnost »mehke tranzicije«. A ostaja dejstvo, da bo za povprečnega državljana priprava poročila velik zalogaj, zlasti če je v zadnjih letih opravil več sto ali tisoč transakcij. Prav tukaj bi bilo smiselno, da država vlagateljem ponudi več strokovne pomoči, vključno z vzorci poročil, orodji za izračun in podporo v sodelovanju s platformami.

Bomo kaznovali ali sodelovali?

Bistveno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: ali naj bo davek sredstvo kaznovanja ali okvir za sodelovanje? Če bo država želela postati del evropskega kripto-jedra, kjer se združujejo tehnologija, inovacije in kapital, bo morala ustvariti okolje, kjer je zakon jasen, a tudi stimulativen.

Pričakovanja vlagateljev, predvsem tistih, ki so v kripto stopili kot zgodnji podporniki tehnologije, niso vedno enaka kot pri klasičnih naložbah. Zavedajo se tveganj, vendar si želijo enake pravne obravnave kot vsi drugi udeleženci trga. Če bo nova ureditev to omogočila, potem je korak v pravo smer. Če pa bo zakon predvsem sredstvo za povečanje prihodkov iz naslova “modnega trenda”, bomo verjetno izgubili več, kot bomo pobrali.

Leto 2025 je zadnja priložnost

Če imate v lasti kriptovalute in razmišljate o prodaji, je leto 2025 zadnja priložnost, da to storite brez davčnih obveznosti – pod pogojem, da ne opravljate dejavnosti. Po 1. januarju 2026 bodo, če bo zakon sprejet, vsi dobički obdavčeni z 25-odstotno davčno stopnjo. Priporočljivo je, da že zdaj vzpostavite evidenco nakupov in prodaj ter se pripravite na letno poročanje FURS-u.

Kaj pomeni za vlagatelje v praksi

Hkrati je pomembno omeniti, da Slovenija ne začenja povsem z ničle. Že leta 2021 je bil v parlamentarni postopek vložen alternativni predlog zakona, ki je predvideval drugačen pristop – 5-odstotni davek na vnovčenje kriptovalut (ne na dobiček), brez zahteve po vodenju natančne evidence vseh transakcij. Ta predlog je bil razvit v sodelovanju z več strokovnjaki in podprt s strani tedanjega direktorja FURS-a Ivana Simiča, a zamenjava oblasti ga je ustavila še pred obravnavo.

Medtem ko aktualni predlog temelji na principu kapitalskih dobičkov, ki se zgleduje po obdavčitvi delnic, je bil zavrnjeni predlog bistveno bolj pragmatičen za običajnega vlagatelja – brez zapletenih izračunov, z administrativno enostavnostjo in jasnim pragom oprostitve (do 10.000 evrov letno).

Davek na kompleksnost

Zato se je v razpravah o davčni prihodnosti Slovenije upravičeno pojavilo vprašanje: Bomo obdavčili kompleksnost – ali bomo raje zgradili sistem, ki spodbuja sodelovanje in transparentnost?

Ena smer stavi na disciplino, druga na sodelovanje. Če bo država sledila sodobnim načelom digitalne ekonomije, bo moral zakon postati ne le pravičen, ampak tudi izvedljiv – za vse, ne le za tiste z dostopom do davčnih svetovalcev.