Koliko na mesec stane s.p.? Realni stroški podjetnika v 2026
Share This Article
Odprtje s.p. je brezplačno. Poslovanje pa ni.
Največja napaka novih podjetnikov je prepričanje, da bodo plačevali le “nekaj davka”. V resnici je struktura stroškov širša in predvsem redna – ne glede na to, ali imate prihodke ali ne.
Spodaj je realen finančni razrez mesečnih stroškov s.p. v Sloveniji v 2026.
1. Obvezni socialni prispevki
To je največji fiksni strošek.
Polni s.p. mora vsak mesec plačati prispevke za:
- pokojninsko zavarovanje,
- zdravstveno zavarovanje,
- starševsko varstvo,
- zaposlovanje.
Ti prispevki so obvezni tudi, če podjetnik nima prihodkov.
Gre za osnovni mesečni strošek, ki ga ni mogoče znižati pod minimalno zakonsko osnovo.
Pri višjem dobičku se lahko osnova za prispevke postopno zvišuje.
2. Davek
Višina davka je odvisna od sistema obdavčitve.
Normirani s.p.
Efektivna obdavčitev znaša 4 % prihodkov.
Primer:
- 3.000 € prihodkov → 120 € davka
- 5.000 € prihodkov → 200 € davka
- 10.000 € prihodkov → 400 € davka
Navadni s.p.
Obdavčitev je odvisna od dobička in progresivne dohodninske lestvice.
Pri višjih dobičkih je lahko davčna obremenitev bistveno višja kot pri normirancu.
3. Računovodstvo
Strošek računovodstva je odvisen od:
- obsega poslovanja,
- sistema obdavčitve,
- ali ste zavezanec za DDV,
- števila izdanih in prejetih računov.
Normiran s.p. ima praviloma nižji računovodski strošek kot navadni s.p.
DDV zavezanci imajo višji administrativni strošek.
4. Poslovni račun in bančni stroški
Zakon zahteva ločen poslovni račun.
Mesečni strošek vključuje:
- vodenje računa,
- provizije,
- morebitne dodatne storitve.
Pri večjem prometu rastejo tudi bančni stroški.
5. DDV (če ste zavezanec)
Če presežete prag za vstop v sistem DDV ali se vanj vključite prostovoljno:
- obračunavate DDV,
- oddajate redna poročila,
- vodite dodatne evidence.
DDV sam po sebi ni strošek, vpliva pa na likvidnost in administracijo.
6. Programska oprema
Večina podjetnikov uporablja:
- program za izdajanje računov,
- računovodski program,
- CRM ali projektna orodja,
- spletno gostovanje in domene.
Gre za mesečne ali letne stroške, ki se hitro seštejejo.
7. Dodatni realni stroški
Ti niso zakonsko obvezni, so pa praktično neizogibni:
- telefon in internet,
- oprema (računalnik, telefon),
- amortizacija,
- zavarovanja,
- izobraževanja,
- marketing.
Veliko začetnikov teh stroškov ne vključi v začetni izračun.
Primer realnega mesečnega stroška
Poglejmo poenostavljen primer normiranega s.p. s 4.000 € prihodkov mesečno.
Stroški vključujejo:
- prispevke,
- davek (4 %),
- računovodstvo,
- bančni račun,
- programsko opremo.
Skupna mesečna obveznost je občutno višja od samega davka.
Pri nižjih prihodkih lahko fiksni stroški predstavljajo 30–50 % prihodkov.
Pri višjih prihodkih se ta delež relativno zmanjša.
Najpogostejša zmota
Mnogi mislijo:
“Če zaslužim 3.000 €, bom približno toliko tudi imel.”
Realnost:
- najprej odštejete davek,
- nato prispevke,
- nato stroške poslovanja,
- šele nato je preostanek vaš osebni dohodek.
Razlika med prometom in razpoložljivim denarjem je lahko bistvena.
Koliko je minimalni mesečni strošek s.p.
Če imate polni s.p. in minimalno poslovanje, morate računati na:
- obvezne prispevke,
- osnovne bančne stroške,
- osnovno računovodstvo.
To je temeljni mesečni finančni prag, pod katerim poslovanje dolgoročno ni vzdržno.
Popoldanski s.p. ima bistveno nižje obvezne stroške, zato je pogosto začetna izbira.
Kdaj s.p. postane finančno smiseln
S.p. je praviloma smiseln, ko:
- imate stabilne mesečne prihodke,
- prihodki presegajo fiksne obveznosti z varnostno rezervo,
- imate načrt za vsaj 12 mesecev poslovanja,
- razumete davčne posledice.
Največ zaprtij s.p. se zgodi v prvih dveh letih zaradi podcenjevanja rednih obveznosti.
Povzetek
S.p. ni drag za ustanovitev, je pa zahteven za vzdrževanje.
Ključni mesečni stroški so:
- socialni prispevki,
- davek,
- računovodstvo,
- poslovni račun,
- osnovni operativni stroški.
Pred odprtjem je smiselno narediti realen finančni načrt in izračunati minimalni prag prihodkov za stabilno poslovanje.
