
Kako odpreti s.p. v Sloveniji (2026 vodič po korakih)
Share This Article
Samostojno podjetništvo ostaja ena najpogostejših oblik vstopa v podjetništvo v Sloveniji. Postopek ustanovitve je hiter, administrativno relativno enostaven in brez ustanovitvenega kapitala. Kljub temu pa številni novi podjetniki podcenijo stroške, davčne obveznosti in dolgoročne posledice izbire obdavčitve.
V nadaljevanju je natančen pregled postopka odprtja s.p., obveznosti, prispevkov ter ključnih odločitev, ki jih morate sprejeti pred registracijo.
Kaj je s.p. in kdo ga lahko odpre
Samostojni podjetnik (s.p.) je fizična oseba, ki opravlja dejavnost na trgu. S.p. ni pravna oseba – podjetnik in podjetje sta pravno ista oseba. To pomeni, da podjetnik za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.
S.p. lahko odpre vsaka polnoletna oseba, ki:
- ima davčno številko,
- nima prepovedi opravljanja dejavnosti,
- izpolnjuje pogoje za izbrano dejavnost (če gre za regulirano dejavnost).
S.p. je mogoče odpreti tudi, če ste že zaposleni – v tem primeru gre za t. i. popoldanski s.p., kjer so prispevki bistveno nižji.
Postopek odprtja s.p. (korak za korakom)
Odprtje s.p. v Sloveniji poteka preko sistema SPOT (nekdanji VEM). Postopek je brezplačen.
1. Izbira dejavnosti (SKD)
Izbrati je treba ustrezno šifro dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Možno je registrirati več dejavnosti.
2. Izbira imena podjetja
Ime mora vsebovati:
- osebno ime podjetnika,
- oznako “s.p.”,
- lahko tudi fantazijsko ime.
Primer:
Marko Novak s.p. ali Novak Marketing, Marko Novak s.p.
3. Registracija preko SPOT točke
Registracijo lahko opravite:
- osebno na SPOT točki,
- elektronsko s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
Vpis v poslovni register običajno začne veljati v nekaj dneh.
4. Davčna ureditev
Ob registraciji se odločite:
- ali boste normiranec ali vodili dejanske stroške,
- ali boste vstopili v sistem DDV (če presežete prag ali prostovoljno).
5. Poslovni račun
Zakon zahteva ločen transakcijski račun za opravljanje dejavnosti.
Normiran ali navadni s.p.
Ena ključnih odločitev je način obdavčitve.
Normirani s.p.
- 80 % prihodkov se prizna kot normirani strošek
- obdavči se 20 % prihodkov
- efektivna davčna stopnja je 4 % prihodkov
- administracija je enostavnejša
Primerno za dejavnosti z nizkimi realnimi stroški (npr. IT, marketing, svetovanje).
Navadni s.p.
- upoštevajo se dejanski stroški
- obdavčitev po dohodninski lestvici
- primernejše za dejavnosti z višjimi stroški (npr. trgovina, proizvodnja)
Napačna izbira lahko pomeni več tisoč evrov razlike letno.
Prispevki za s.p. v 2026
Vsak s.p. mora mesečno plačevati socialne prispevke (pokojninsko, zdravstveno, starševsko zavarovanje itd.).
Polni s.p. plačuje minimalne prispevke, ki se letno prilagajajo in predstavljajo osnovni fiksni strošek, ne glede na prihodke.
Popoldanski s.p. plačuje bistveno nižje pavšalne prispevke, saj je socialno zavarovan preko redne zaposlitve.
Prispevki so obvezni tudi, če podjetnik nima prihodkov.
Koliko stane s.p. mesečno
Minimalni mesečni strošek običajno vključuje:
- socialne prispevke,
- računovodske storitve,
- bančne stroške,
- morebitno programsko opremo,
- akontacijo dohodnine.
Realni mesečni strošek je zato pogosto višji, kot si začetniki predstavljajo.
Davki pri s.p.
Obdavčitev je odvisna od izbranega sistema.
Pri normirancu je davek relativno predvidljiv.
Pri navadnem s.p. se obdavčitev izračuna na podlagi dobička in dohodninske lestvice.
Podjetnik mora oddati letni obračun davka in med letom plačevati akontacijo.
Najpogostejše napake začetnikov
- Registracija brez jasnega poslovnega načrta
- Napačna izbira normiranega sistema
- Podcenjevanje mesečnih prispevkov
- Mešanje osebnih in poslovnih financ
- Neplaniranje rezerv za davke
Velik del zaprtij s.p. v prvih dveh letih je posledica podcenjevanja fiksnih obveznosti.
Kako zapreti s.p.
Zaprtje je prav tako možno preko SPOT sistema. Pred zaprtjem je treba:
- poravnati obveznosti do FURS,
- oddati zaključne obračune,
- urediti odprte terjatve in obveznosti.
Zaprtje ne izbriše morebitnih dolgov.
Ali se s.p. splača v 2026?
S.p. ostaja najhitrejša pot v podjetništvo. Primeren je za:
- samostojne strokovnjake,
- digitalne storitve,
- začetne podjetniške projekte,
- testiranje poslovne ideje.
Ni pa vedno optimalna izbira za projekte z večjim tveganjem ali višjimi prihodki, kjer je odgovornost z osebnim premoženjem lahko problematična.

