Generativna umetna inteligenca je pretresla svet izobraževanja in trga dela. Čeprav gre za tehnologijo, ki naj bi olajšala procese, jo mnogi profesorji in podjetja doživljajo kot paradoks: namesto manj dela ga pogosto prinaša več. To potrjuje tudi prof. Jure Leskovec s Stanforda, eden vodilnih strokovnjakov za UI, ki je za Fortune opisal, kako so se morali na univerzi prilagoditi novim razmeram.

Članek, ki ga povzemamo, je bil prvotno objavljen na Fortune.

Stanfordov profesor računalništva Jure Leskovec je eden vodilnih raziskovalcev umetne inteligence, a priznava, da ga je izbruh generativne UI presenetil. Čeprav se je z algoritmi strojnega učenja ukvarjal desetletja, ga je javna objava GPT-3 pretresla. Študenti so začeli spraševati: “Kaj sploh je naša vloga v svetu, kjer raziskave lahko dela UI?”

---

Od digitalnih učil do papirja

Leskovec je bil priča prav posebnemu paradoksu: rešitev za preizkušanje znanja so predlagali študenti sami – vrnitev k papirnatim izpitom. Namesto odprtoknih domačih nalog zdaj skupaj s pomočniki ročno ocenjuje stotine testov. To pomeni več dela, a hkrati večjo verodostojnost preverjanja znanja. AI je, ironično, prinesel več analognih procesov.

---

AI kot kalkulator – a z napakami

Profesor primerja AI s kalkulatorjem: orodje, ki lahko pomaga, a zahteva prilagojeno obliko izpita. Ključna dilema ostaja: kaj je človeška spretnost in kaj UI spretnost? Čeprav je umetna inteligenca izjemno močno orodje, je tudi nepopolno in pogosto halucinira. Zato morajo študenti pokazati tako samostojno razmišljanje kot tudi sposobnost uporabe orodja.

---

Trg dela: UI ustvarja in hkrati uničuje

Medtem ko univerze iščejo nove načine poučevanja, je na trgu dela slika nejasna. Raziskave kažejo, da kar 95 % pilotnih projektov generativne UI v podjetjih propade, hkrati pa vstopne službe izginjajo, saj jih ogroža avtomatizacija. Po drugi strani freelance platforme, kot je Upwork, beležijo 40-odstotno rast povpraševanja po “AI veščinah” – predvsem pri projektih, kjer ljudje sodelujejo z UI, ne da jo le koristijo.

---

Vrnitev človeka v ospredje

Vrednost pridobiva človeški nadzor – od preverjanja dejstev do pravnega znanja in specializirane ekspertize. Kot poudarja Upwork, “ljudje prihajajo nazaj v zanko”. Leskovec dodaja, da je treba “na novo usposobiti delovno silo”, saj človeška ekspertiza postaja še pomembnejša. Največja nevarnost je pri mladih: če podjetja ne bodo zaposlovala začetnikov, se ne bo razvila nova generacija strokovnjakov, ki bi znala sodelovati z UI.

---

Kje smo danes?

Leskovec verjame, da smo še na začetku obdobja reševanja: preizkušamo metode, kako preverjati znanje in kako združiti UI s človeškimi sposobnostmi. Njegov lastni odgovor – ročno ocenjevanje papirnatih izpitov – je simptom širše realnosti: UI ne odpravlja dela, ampak ga pogosto premesti nazaj k ljudem.