Zadnje ure februarja 2026 so zaznamovane z novo, nevarno stopnjo napetosti med Izraelom, Združenimi državami Amerike in Islamsko republiko Iran. Po poročanju več mednarodnih medijev sta Izrael in ZDA izvedla usklajene vojaške napade na cilje v Iranu, kar pomeni najresnejšo neposredno eskalacijo konflikta v zadnjih letih.

Dogajanje je še v razvoju, informacije prihajajo postopoma, politične posledice pa bodo verjetno dolgoročne.

Kaj se je zgodilo 28. februarja?

Po prvih poročilih so bile zgodaj zjutraj izvedene zračne in raketne operacije proti več strateškim ciljem v Iranu. Med tarčami naj bi bile vojaške in z iranskim jedrskim programom povezane lokacije.

Izrael je napad označil kot preventivni ukrep z namenom zmanjšanja grožnje nacionalni varnosti. Ameriška stran naj bi sodelovala bodisi z neposredno vojaško podporo bodisi z operativno koordinacijo. Iran je po napadih zaprl zračni prostor, oblasti pa so napovedale odziv.

V Izraelu so razglasili izredne razmere in prebivalstvo opozorili na možnost povračilnih napadov z droni ali balističnimi raketami.

Širši kontekst: napetosti, ki trajajo že mesece

To ni izoliran dogodek. V zadnjem letu so se odnosi med Izraelom in Iranom stopnjevali. Izrael že dlje časa javno poudarja, da Iranu ne bo dopustil razvoja jedrskega orožja, saj to razume kot eksistenčno grožnjo.

Iran je po drugi strani v preteklosti odgovarjal z napadi prek posrednikov in z uporabo brezpilotnih letalnikov ter raketnih sistemov. Ob tem poteka tudi tiha diplomatska dinamika med regionalnimi in svetovnimi silami.

Vprašanje iranskega jedrskega programa ostaja osrednja točka spora.

Črnčec: “iranske marčne ide”

Analitik Damir Črnčec je v zapisu z naslovom Iranske marčne ide opozoril na možnost, da Izrael in ZDA ne ciljata zgolj vojaške infrastrukture, temveč dolgoročno tudi destabilizacijo iranskega režima.

Po njegovem mnenju je prvi val napadov, ki se je zgodil že v preteklih mesecih, predstavljal strateško degradacijo iranskih zmogljivosti. Aktualni dogodki ob koncu februarja pa bi lahko pomenili drugo fazo – tokrat z ambicijo, da se režim v Teheranu politično ali celo fizično odstrani.

Črnčec izpostavlja več ključnih vprašanj:

• Ali obstajajo dovolj natančni obveščevalni podatki o vrhu iranskega režima?
• Kakšne so iranske zaloge raket in zračne obrambe?
• Kakšno vlogo imata Rusija in Kitajska?
• Ali lahko pride do zaprtja Hormuške ožine?

Zaprtje Hormuške ožine bi imelo neposreden vpliv na globalne cene nafte in svetovno gospodarstvo.

https://www.facebook.com/share/p/1AYMxkjLa7

Vir:

https://www.facebook.com/share/p/1AYMxkjLa7/

Posredna vojna svetovnih sil?

Konflikt med Izraelom in Iranom ni zgolj regionalni spor. Na eni strani stoji neposredna podpora ZDA Izraelu, na drugi strani pa Iran uživa vsaj politično in strateško podporo Rusije in Kitajske.

Čeprav ni formalno razglašene vojne med velikimi silami, gre za nevarno prepletanje interesov, kjer se lahko lokalni spopad hitro razširi.

Kaj lahko sledi?

Največje odprto vprašanje ostaja odziv Irana. Možne so različne oblike povračilnih ukrepov:

• balistični napadi na Izrael,
• aktivacija regionalnih zaveznikov,
• kibernetski napadi,
• motnje v pomorskem prometu.

Hkrati obstaja tudi možnost, da bo konflikt ostal omejen na ciljno izmenjavo vojaških udarov brez širše regionalne vojne.

Prelomni trenutek ali nova faza dolgotrajnega konflikta?

Dogajanje ob koncu februarja 2026 lahko pomeni prelomnico. Lahko gre za omejeno vojaško operacijo s ciljem odvračanja – ali pa za začetek globlje destabilizacije režima v Teheranu.

Kot opozarja Črnčec, se ob tem odpira tudi vprašanje notranje prihodnosti Irana: ali gre za zadnjo fazo teokratske oblasti ali za utrditev režima pod zunanjim pritiskom?

Odgovori bodo znani šele v prihodnjih tednih.