Z letom 2026 začne tudi slovenska finančna uprava delovati v skladu z novimi evropskimi pravili poročanja o trgovanju z digitalnimi sredstvi. Če ste do zdaj menili, da je trgovanje s kriptovalutami razmeroma nevidno, bo prihodnje leto prineslo precej drugačno realnost – domače in tuje kriptomenjalnice bodo morale davčnim uradom razkriti širok nabor podatkov o transakcijah svojih uporabnikov.

Gre za posledico vključitve evropske direktive DAC 8 v slovensko zakonodajo, ki prvič sistemsko uvaja obvezno, med državami usklajeno poročanje o trgovanju s kriptosredstvi.

---

Kdo vse bo moral poročati?

Nabor zavezancev je zelo širok. Poročati bodo morali praktično vsi ponudniki, ki so kakorkoli vključeni v izvajanje transakcij ali v hrambo digitalnih sredstev:

• kriptomenjalnice in posredniki,
• skrbniki digitalnih denarnic,
• izdajatelji stabilnih kovancev,
• platforme, ki omogočajo prenos, izmenjavo ali hrambo kripta,
• ponudniki drugih storitev, povezanih z upravljanjem žetonov.

Posebej pomembno je, da obveznost velja tako za evropske kot tudi za neevropske ponudnike – v primeru slednjih je pogoj, da ponujajo storitve osebam, ki imajo prebivališče v EU.

Tako bosta morala poročati tudi največja globalna igralca, kot sta Bitstamp in Binance, saj nudita storitve evropskim rezidentom.

---

Kdaj začne poročanje?

Prvič bo treba podatke posredovati za leto 2026, sami izmenjavi med evropskimi finančnimi upravami pa bosta sledila dva roka:

• maj 2027 – rok, ko morajo ponudniki predložiti podatke lokalnim davčnim upravam,
• september 2027 – rok za avtomatsko izmenjavo podatkov med državami EU.

To pomeni, da bodo davčni organi po vsej Evropi prvič dobili sistematičen vpogled v gibanje kriptosredstev znotraj EU in v številne transakcije zunaj nje.

---

Kaj natančno bo videl Furs?

Poročanje bo zelo podrobno. Ponudniki bodo morali razkriti:

• vrsto kriptosredstva,
• skupno tržno vrednost sredstev,
• količine in število opravljenih transakcij,
• podatke o vseh pridobitvah in odsvojitvah,
• vrednosti pretvorb v fiat valute,
• identifikacijske podatke imetnikov,
• podatke o prenosih med uporabniki, menjavah med žetoni, nakupih blaga ali storitev s kriptom.

To pomeni, da bo Furs jasno videl tudi menjave med kriptovalutami, pretvorbe v evre in transakcije, ki vključujejo plačevanje v kriptu.

Če bo denimo uporabnik iz denarnice poslal kriptovaluto prodajalcu ali procesorju plačil, bo Furs prejel informacijo o identiteti kupca, vrsti in znesku poslanega sredstva ter o prejemniku. Ne bo pa prejel podatka, kaj točno je uporabnik kupil – le kdo je bil plačan in v kakšni vrednosti.

Komentar davčnega svetovalca:

»Nova ureditev bo za marsikaterega vlagatelja presenečenje, saj se številni še vedno zanašajo na domnevo, da so transakcije s kriptovalutami anonimne ali vsaj težko sledljive. V praksi bo po letu 2026 situacija povsem drugačna.

Poročanje bo avtomatizirano, natančno in poenoteno med vsemi državami EU, zato bo Furs prvič dobil celovit pregled nad tem, kdo razpolaga z digitalnimi sredstvi in kako pogosto z njimi trguje. Čeprav fizične osebe pri nas še nimajo davka na dobiček iz kripta, pa bodo morali biti vlagatelji bistveno bolj pozorni na izvor sredstev, saj bo prav to postalo predmet nadzora.

Največ težav pričakujem pri uporabnikih, ki so sredstva v preteklosti pretakali med različnimi platformami ali denarnicami brez natančne evidence. Novi sistem bo namreč jasno pokazal, kaj se je dogajalo vsaj na ravni ponudnikov storitev, zato bo transparentnost postala nuja in ne izbira.«

Kje je treba biti previden / kaj še ni dokončno

• Čeprav bo DAC8 obvezna za ponudnike storitev, to ne pomeni, da bo vsak premik (npr. prenos med vašima dvema “denarnicama”, če gre za decentralizirano denarnico brez posrednika) nujno zajet — zakon je usmerjen predvsem na “Crypto-Asset Service Providers” (CASP / RCASP).
• Tako da “celovit pregled nad tem, kdo ima kripto in koliko trguje” je realen le toliko, kolikor ljudje uporabljajo ponudnike, ki so zajeti v regulaciji — če nekdo “samostojno” hrani in prenaša kripto v decentralizirani denarnici brez posrednika, bo situacija verjetno drugačna.
• V Sloveniji: zakonodaja glede davka na kriptovalute in podrobnih pravil (katero transakcijo je treba prijaviti, kdaj, kako) je še v pripravi / predlogu — to pomeni, da so nekateri detajli lahko predmet sprememb.

---

Ali bodo poročali tudi trgovci?

Trgovci, ki kripto sprejemajo neposredno (brez posrednika), bodo morali sami poročati v primerih, ko prodajo blago ali storitev posamezniku v vrednosti nad 50.000 evrov v eni ali povezanih transakcijah.

Če pa trgovec uporablja posrednika (npr. menjalnico ali plačilnega procesorja), poroča posrednik – trgovcu ni treba.

Slovenija možnosti dodatnega znižanja praga (npr. 1.000 €) sicer ni dokončno zapisala v zakonodajo.

---

Kaj je namen takšnega nadzora?

Čeprav obdavčitev kapitalskih dobičkov iz trgovanja s kriptovalutami za fizične osebe v Sloveniji (še) ni uzakonjena, bo imela finančna uprava z novimi pravili:

• precej boljši pregled nad premoženjem vlagateljev,
• podatke za preverjanje usklajenosti premoženja z dohodki,
• možnost odkrivanja sumljivih ali nepojasnjenih tokov.

To pomeni, da bo nadzor nad izvori sredstev v prihodnosti strožji, tudi če neposrednega kripto davka še ni.

---

Kaj to pomeni za uporabnike?

Trgovanje s kriptovalutami ostaja dovoljeno, vendar bo od leta 2026 dalje praktično vsaka pomembnejša transakcija – nakup, prodaja, prenos, menjava ali nakup blaga s kriptom – evidentirana v sistemih davčnih uprav.

Za uporabnike to pomeni predvsem dvoje:

1. Konec anonimnosti pri trgovanju preko reguliranih ponudnikov,
2. večjo odgovornost pri dokazovanju izvora premoženja, če bo to od njih zahtevala finančna uprava.