Povzetek: Pred vrhom med Evropsko unijo in Kitajsko prevladuje skepse. Ameriske carine ostajajo redka tocka soglasja, medtem ko so razhajanja glede kitajskih preseznih kapacitet, surovin in vprasanja Ukrajine velika. Strokovnjaki pricakujejo, da bo kitajski predsednik Xi Jinping nastopil samozavestno, Evropska komisija pa bo morala iskati ravnotezje med trgovino in vrednotami.

Celotno besedilo:

Na zadnjem vrhu EU-Kitajska so razlike med Brusljem in Pekingom prisle na plano: evropske drzave so kriticne do kitajskih subvencij in industrijskih presezkov, medtem ko Kitajska nasprotuje regulaciji izvoza redkih kovin in zahteva manj vmesavanja v svoja podjetja. Letos so pricakovanja se nizja. Ameriske carine na kitajske elektricne avtomobile so edina tocka, kjer so EU in Kitajska za zdaj enotne, saj si obe strani zelita prepreciti preplavljanje trga s poceni vozili. Na ostalih podrocjih – od dostopa do kriticnih mineralov do vprasanja Ukrajine – ostajajo razhajanja.

Politicni analitik Igor Rogelja poudarja, da bo kitajski predsednik Xi Jinping na vrhu nastopil samozavestno, saj se naslanja na mocno domaco podporo in globalne ambicije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa naj bi se osredotocila na enotno linijo EU, ceprav so drzave clanice razdeljene glede strategije do Pekinga. Nekatere podpirajo trso trgovinsko politiko, druge se bojijo povracilnih ukrepov.

Matej Krajnik iz zavarovalniske skupine Generali opozarja, da Kitajska intenzivno isce poti na trg EU, saj zeli zmanjsati odvisnost od domacega gospodarstva. Na pogajalski mizi bodo redke kovine, ki jih Evropska unija nujno potrebuje za zeleni prehod, ter vprasanja tako imenovane “umazane” industrije, kot so jeklarstvo in kemicna proizvodnja. Ne glede na izid vrha se bo morala Slovenija odlociti, ali bo podprla enotno evropsko linijo ali iskala lastne gospodarske priloznosti v sodelovanju s Kitajsko.