Obdavčitev kriptovalut v Sloveniji v letu 2025: kaj morajo vedeti vlagatelji
Share This Article
Slovenija pripravlja pomembno spremembo na področju obdavčitve kriptovalut, ki naj bi po večletnih razpravah vzpostavila bolj predvidljivo in pravično ureditev. V članku predstavljamo trenutno veljavno ureditev, predlog zakona, ki ga je aprila 2025 predstavilo Ministrstvo za finance, in ključne posledice za imetnike kriptovalut – od začetnikov do aktivnih vlagateljev.
Trenutna ureditev (do 31. 12. 2025)
Do konca leta 2025 velja, da fizične osebe, ki kriptovalute kupujejo in prodajajo zase in to ne predstavlja njihove redne dejavnosti, niso zavezane k plačilu davka na kapitalski dobiček. FURS sicer pričakuje, da zavezanci prostovoljno prijavijo večje prihodke, a brez jasne zakonske podlage to doslej ni bilo obvezno.
Če pa posameznik trguje pogosto, uporablja avtomatizirane trgovalne strategije ali ustvarja pomembne prihodke, se lahko šteje, da dejavnost opravlja poklicno. V tem primeru se dobiček obdavči kot dohodek iz dejavnosti, kar pomeni višje davčne obveznosti, vključno z obračunom prispevkov za socialno varnost.
Ta dvoumnost je bila predmet številnih kritik, saj so se zavezanci pogosto znašli v negotovosti, kako in kdaj prijaviti dobiček iz kriptovalut. S tem je Slovenija zaostajala za nekaterimi državami, kjer so pravila jasna in poenostavljena.
Predlagana ureditev – 25 % davek od dobička (predvidoma od 1. 1. 2026)
Ministrstvo za finance je aprila 2025 predstavilo predlog zakona o obdavčitvi dobička iz odsvojitve kriptosredstev, ki naj bi veljal od 1. januarja 2026. Ključna sprememba je uvedba enotne 25-odstotne davčne stopnje za fizične osebe, ki bodo prodajale kriptovalute z dobičkom.
Zakon predvideva, da bodo obdavčeni:
- prenosi kriptovalut v fiat valuto (npr. prodaja BTC za evre),
- plačila z uporabo kriptovalut (npr. nakup avtomobila z ETH).
Izrecno ne bodo obdavčeni prenosi med lastnimi denarnicami, menjava ene kriptovalute v drugo (npr. BTC v ETH), ali prenos na hladno denarnico.
Za določitev davčne osnove bo pomembna razlika med nabavno in prodajno ceno posamezne enote kriptovalute. Zato bodo morali zavezanci voditi natančno evidenco vseh transakcij, skupaj z datumi, vrednostmi in stroški. Če evidence ne bo, bo lahko FURS uporabil pavšalne predpostavke, kar utegne voditi v višje davčne obveznosti.
Letno poročanje in obveznosti do FURS
Po novem zakonu bodo morali vsi imetniki kriptovalut, ki ustvarijo obdavčljive dogodke, vsako leto do 31. marca predložiti poročilo o dobičku iz preteklega koledarskega leta. Prvo takšno poročilo bo treba oddati do 31. 3. 2027, za leto 2026.
Čeprav zakon še ni bil dokončno sprejet, je že zdaj jasno, da bo FURS vzpostavil namenski obrazec in digitalno orodje za oddajo. Poudarek bo na poenostavitvi, a bo še vedno od vsakega posameznika odvisno, da vodi pravilno knjigovodstvo in hrani dokumentacijo o transakcijah.
Prostovoljni poenostavljen izračun – možnost za manj skrbi
Za vse, ki so v preteklih letih že ustvarili dobiček iz kriptovalut, zakon omogoča tudi prostovoljni poenostavljen izračun za pet let nazaj. Zavezanec se lahko odloči, da bo svojo davčno osnovo določil kot 40 % skupne vrednosti odsvojenih kriptovalut in stanja na dan 31. 12. 2025.
Ta možnost je zlasti koristna za tiste, ki niso beležili natančnih evidenc ali so imeli številne transakcije. Namesto zapletenih izračunov in dokazovanja nabavnih cen bo dovolj le izjava o skupni vrednosti portfelja.
Kritike in podpora predlogu
Predlog zakona je požel mešane odzive. Minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da gre za ukrep, ki bo sistem naredil pravičnejši, a ne nujno bolj donosen za državni proračun. Po njegovem mnenju bo ureditev koristna za večino davčnih zavezancev, saj bodo vedeli, kaj jih čaka, brez dvoumnosti in groženj z retroaktivnim obdavčevanjem.
Na drugi strani pa strokovnjaki iz kripto skupnosti opozarjajo, da je 25-odstotni davek relativno visok, zlasti v primerjavi z nekaterimi konkurenčnimi državami v EU. Menijo, da bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi olajšav za dolgoročne imetnike, progresivni stopnji ali simboličnem davku za manjše transakcije.
Pomisleke izražajo tudi nekateri davčni svetovalci, saj zakon predvideva strogo evidenco, a ne ureja vprašanja, kako naj posameznik evidentira tisoče transakcij, če je uporabljal decentralizirane borze, NFT-je ali avtomatizirane trgovalne bote.
Kaj pomeni za vlagatelje v praksi
Če imate v lasti kriptovalute in razmišljate o prodaji, je leto 2025 zadnja priložnost, da to storite brez davčnih obveznosti – pod pogojem, da gre za osebno rabo in ne za opravljanje dejavnosti. Po 1. 1. 2026 bodo vsi dobički obdavčeni, zato je modro že zdaj vzpostaviti natančno evidenco nakupov, prodaj in stroškov.
Priporočljivo je tudi, da se pripravite na letno poročanje, saj bo FURS po novem sistemu zahteval jasne in pregledne podatke. Platforme, kot so Kriptomat, Bitstamp in Binance, sicer omogočajo izvoz zgodovine, vendar odgovornost ostaja na strani posameznika.
Za večje vlagatelje utegne biti zanimiva opcija prostovoljnega obračuna po pavšalu, saj poenostavi celoten postopek in zmanjšuje tveganje naknadnih ugotovitev.
Viri in priporočila
Uradna razlaga predloga zakona je objavljena na spletni strani Ministrstva za finance, dodatna pojasnila pa pričakujemo od FURS. Koristne informacije so tudi na portalih:
- Finančna uprava RS – Trgovanje z virtualnimi valutami
- CryptoNews Slovenija – Analiza davka
- Portal24.si – Vladin predlog in odzivi
Pogosta vprašanja
Ali je nakup kriptovalut v Sloveniji obdavčen?
Ne, sam nakup kriptovalut ni obdavčen. Obdavčen je dobiček ob prodaji ali pri uporabi kriptovalut za nakupe, če bo zakon, predlagan aprila 2025, sprejet. Trenutno veljajo določila Zakona o dohodnini in tolmačenja Finančne uprave, ki obdavčujejo dobiček iz dejavnosti, če je trgovanje redno in organizirano.
Ali moram poročati FURS-u, če kupim in držim kriptovalute?
Do 31. 12. 2025 poročanje ni obvezno, razen če gre za obdavčljivo dejavnost. Po uveljavitvi novega zakona (predvidoma z 1. 1. 2026) bo poročanje obvezno vsako leto do 31. marca, če pride do obdavčljivega dogodka (prodaja, nakup blaga s kriptovaluto ipd.).
Kaj pomeni “obdavčljiv dogodek” po novem predlogu zakona?
Obdavčljivi dogodki vključujejo:
– prodajo kriptovalute za fiat valuto (npr. evre),
– plačilo z uporabo kriptovalut,
– pod določenimi pogoji tudi prenos v zameno za storitev ali stvarno korist.
Prenosi med lastnimi denarnicami in menjave med različnimi kriptovalutami (npr. BTC v ETH) ne bodo obdavčeni.Kakšna bo davčna stopnja po novem zakonu?
Predlagana davčna stopnja znaša 25 % od razlike med prodajno in nakupno vrednostjo kriptovalute. Ta davek se obračuna kot davek na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev.
Ali bo treba poročati tudi o izgubi?
Zakon predvideva poročanje o vseh obdavčljivih dogodkih. Če ob prodaji nastane izguba, se ta ne bo upoštevala pri znižanju davčne osnove, razen če zakon naknadno določi izjemo. Trenutna različica predloga ne priznava izgub kot olajšavo.
Kaj če nimam natančne evidence nakupnih cen?
V takem primeru zakon omogoča uporabo poenostavljenega izračuna, pri katerem se kot davčna osnova šteje 40 % skupne vrednosti odsvojenih kriptosredstev v zadnjih petih letih in stanja na dan 31. 12. 2025. Ta opcija je prostovoljna, vendar velja za celoten portfelj.
Kako pogosto bom moral poročati?
Poročanje bo potekalo enkrat letno, najpozneje do 31. marca za preteklo leto. Prvo poročilo bo treba oddati do 31. marca 2027 (za leto 2026), če bo zakon sprejet v sedanji obliki.
Ali moram uporabljati računovodski program ali knjigovodjo?
Zakon tega ne predpisuje neposredno, a zaradi kompleksnosti evidence (zlasti pri pogostem trgovanju) je uporaba specializirane programske opreme ali sodelovanje z računovodjo močno priporočljivo. Platforme, kot so Binance, Bitstamp ali Kriptomat, omogočajo izvoz zgodovine transakcij, kar lahko olajša pripravo poročila.
Kaj če uporabljam decentralizirane borze (DEX) ali imam NFT-je?
Zakon velja za vsa kriptosredstva, tudi če so bila pridobljena ali odsvojena preko DEX-ov ali NFT tržnic. Če je mogoče določiti vrednost ob pridobitvi in prodaji, se bo razliko štelo v davčno osnovo. Tudi NFT-ji bodo po vsej verjetnosti obravnavani kot kriptosredstva, razen če bo za njih sprejet poseben režim.
Kaj pa, če prejemam kriptovaluto kot plačilo za storitev ali darilo?
Prejem kriptovalute kot nadomestilo za opravljeno delo ali storitev bo še vedno obdavčen kot dohodek iz dejavnosti ali drugega dohodka. Če gre za darilo, se uporabi Zakon o davku na dediščine in darila – pri večjih vrednostih lahko pride do dodatne obdavčitve.
Ali lahko pričakujem naknadne pozive FURS-a za nazaj?
Po izjavah Ministrstva za finance bo novi zakon veljal prospektivno, torej ne bo retroaktivno obdavčeval že izvedenih transakcij. Vendar pa se lahko že zdaj sproži inšpekcijski nadzor, če FURS oceni, da je posameznik z vlaganjem dejansko opravljal dejavnost.
Ali bo mogoče plačati davek z isto kriptovaluto?
Ne. Plačilo davka bo potekalo v evrih. Zavezanci bodo morali v primeru prodaje ali druge obdavčljive uporabe sami zagotoviti sredstva za poravnavo davčne obveznosti.
Kdo je odgovoren za pravilno prijavo?
Odgovornost za prijavo nosi izključno davčni zavezanec. Tudi če platforma nudi poročilo, je končna odgovornost, da so podatki točni, na strani posameznika.
Kje lahko spremljam spremembe zakonodaje?
Za najbolj zanesljive informacije spremljajte uradno spletno stran Finančne uprave Republike Slovenije (fu.gov.si), spletne objave Ministrstva za finance ter pravne portale, kot so PodjetnaSlovenija, CryptoNews Slovenija in Portal24.
