Ker helikopter Slovenske vojske zaradi vremenskih razmer ni mogel vzleteti, so pri reševanju ponesrečene plezalke v severni steni Prisojnika na pomoč poklicali avstrijski reševalni helikopter. Avstrijska organizacija ARA Flugrettung je za posredovanje izstavila račun v višini več kot 15 tisoč evrov.

Nesreča se je zgodila v soboto, 10. januarja, okoli 13. ure na območju Kranjske Gore, kjer sta se plezalka in njen soplezalec ponesrečila med plezanjem v ledenem slapu. Zaradi megle na območju letališča Brnik helikopter Slovenske vojske ni mogel vzleteti, zato so se gorski reševalci GRS Kranjska Gora na kraj dogodka najprej odpravili klasično.

Ker je bil teren izjemno zahteven, razmere pa dodatno otežene zaradi nizkih temperatur, kratkega dne in resnosti poškodbe, je vodja intervencije presodil, da je za varno in učinkovito reševanje nujna dodatna helikopterska pomoč iz Avstrije.

Avstrijska organizacija ARA Flugrettung je po posredovanju izstavila račun v višini 15.095 evrov, kar je potrdila Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR). Stroški so bili naslovljeni na Gorsko reševalno zvezo Slovenije.

Kot je pojasnil predstavnik ARA Flugrettung Thomas Jank, v Avstriji velja praksa, da se stroški gorskega reševanja po alpskih športnih ali rekreativnih nesrečah zaračunajo ponesrečeni osebi. »Predvidevamo, da ima ponesrečena oseba ustrezno zavarovanje, ki nato krije stroške reševanja,« je dejal in dodal, da zaradi varovanja osebnih podatkov podrobnejših informacij ne morejo razkriti.

Na krovu avstrijskega reševalnega helikopterja RK-1 so bile štiri osebe: pilot, upravljavec vitla, letalski reševalec in zdravnik.

Na URSZR poudarjajo, da je bila akcija izvedena v okviru dolgoletnega in dobrega čezmejnega sodelovanja z Avstrijo ter da bodo stroški reševanja kriti iz obstoječih virov, namenjenih zagotavljanju gorskega reševanja, in iz proračuna Republike Slovenije.

Hkrati pa je vlada v minulih dneh sprejela pobudo za sklenitev okvirnega sporazuma med Slovenijo in Avstrijo o čezmejnem sodelovanju reševalnih služb. Pobuda je bila poslana v potrditev odboru za zunanjo politiko Državnega zbora.

Sporazum naj bi v prihodnje jasneje uredil sodelovanje reševalnih služb v obmejnih območjih, vključno s pristojnostmi zdravstvenih delavcev, uporabo nujne signalizacije, pravico do vožnje reševalnih vozil, protokole obveščanja ter tudi sprejem in plačilo reševalnih storitev. Cilj je povečati učinkovitost intervencij in varnost prebivalcev ter obiskovalcev gorskih območij.