Kakšen konzervativen direktor bi rekel, da še vprašanja produktivnosti na delovnem mestu nismo rešili, se pa že ukvarjamo z delom na daljavo. Tudi sam sem milorečeno zadržan do te ideje, ki pa se v praksi (presenetljivo ali ne) kaže tudi za učinkovito.
Dejstvo je, da problemov ne moremo vedno reševati na točki kjer se kažejo ampak raje pri vzdodih za njihov nastanek. V primeru dela in produktivnosti je - kot bo v nadaljevanju razvidno - ta vzvod motivacija.
Ni namreč enostavno oddelati 8 ur "v šusu", seveda tudi odvisno za kakšno delo gre. A, ko je potrebna koncentracija, samodisciplina in samoiniciativnost (kar velja za mnoge računalniške police), motivacija igra izjemno pomembno vlogo, ki je odločilna pri tem, koliko dela in kako kakovostno ga nekdo opravi.
V takih primerih se lahko delo iz udobnega naslonjača s prekinitvami (torej razbitim urnikom) pokaže kot zelo dobra rešitev.
Generativna umetna inteligenca je pretresla svet izobraževanja in trga dela. Čeprav gre za tehnologijo, ki naj bi olajšala procese, jo mnogi profesorji in podjetja doživljajo kot paradoks: namesto manj dela ga pogosto prinaša več. To potrjuje tudi prof. Jure Leskovec s Stanforda, eden vodilnih strokovnjakov za UI, ki je za Fortune opisal, kako so se morali na univerzi prilagoditi novim razmeram.
Številni posamezniki, podjetniki, ustvarjalci in celo terapevti se vračajo k papirju. Zakaj? Ne zaradi nostalgije, ampak zaradi učinkovitosti. V dobi nenehne dosegljivosti, neskončnih obvestil in digitalnega preklapljanja med opravili je nekaj tako preprostega kot zvezek postalo orodje za boljšo pozornost, refleksijo in notranji mir.
Papir ne zavibrira. Ne prekinja toka misli. In ne shrani tvojih podatkov v oblak. Zato se vrača – kot upor, kot orodje, kot filozofija
© 2026 eMedia. Vse pravice pridržane
Izkoristi možnost brezplačnih obvestil o novih vsebinah na emedia.si
Naroči se brezplačno
