Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je predstavila osnutek sedemletnega proračuna EU v vrednosti dveh tisoč milijard evrov za obdobje 2028-2034. Največji delež sredstev naj bi bil namenjen kmetijstvu in kohezijski politiki, sledil bo nov sklad za konkurenčnost evropskih industrij. Osnutek proračuna nakazuje, da Unija žli ohraniti obseg financiranja tudi po izteku programa NextGenEU.

Evropska komisija tradicionalno sprejema večletne finančne okvire, ki določajo prihodke in izdatke Unije za sedemletno obdobje. Naslednji okvir, ki bo zajemal leta 2028-2034, je po besedah Ursule von der Leyen najambicioznejši doslej. Prvič v zgodovini EU bi proračun presegel dva tisoč milijard evrov. Za primerjavo: zdajšnji okvir znaša približno 1.200 milijard evrov, dodatnih 800 milijard pa predstavlja sklad za okrevanje NextGenEU.

Največji steber osnutka (865 milijard evrov) bo namenjen nacionalnim in regionalnim partnerstvom – torej kmetijski in kohezijski politiki. Po besedah evropskega komisarja Piotra Serafina bo denar podprl projekte, kot so digitalizacija podeželja, prehod na zeleno energijo in razvoj infrastrukture v manj razvitih regijah. Drugi steber je 451-milijardni sklad za konkurenčnost, ki naj bi pospešil industrijske inovacije, obrambo in vesoljske tehnologije. Za podporo evropski kmetiji bo proračun namenil 300 milijard evrov, za pomoč manj razvitim regijam pa 218 milijard.

Tretji steber je namenjen zunanji politiki. Predvidenih 200 milijard evrov bo porabljenih za širitev Unije, humanitarno pomoč in druge mednarodne projekte. Von der Leyen je osnutek proračuna označila za “proračun nove dobe”, ki naj bi krepil evropsko neodvisnost in odgovoril na geopolitične izzive. Kljub rekordnim zneskom bo predlog moral dobiti podporo vseh članic EU. Varčne države so že napovedale, da se bodo pogajale za bolj zadržano rast izdatkov, medtem ko druge zagovarjajo, da Evropa zaradi podnebnih sprememb, vojne v Ukrajini in tehnoloških tektonskih premikov ne sme varčevati.